TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Ali so upniki lahko oškodovani tako, da se neposredno pred začetkom
stečajnega postopka nad določeno temeljno organizacijo z delitveno
bilanco večji del sredstev prenese na ostale temeljne organizacije v
sestavi iste delovne organizacije?
V tem primeru načeloma lahko ločimo med dvema situacijama: ali gre za
terjatve, ki so nastale pred organiziranjem temeljnih organizacij ali
terjatve, ki so nastale po organiziranju temeljnih organizacij.
Z delitveno bilanco (samoupravnim sporazumom o razporeditvi sredstev,
pravic in obveznosti) se razporedijo na temeljne organizacije vsa
sredstva, pravice in obveznosti delovne organizacije iz katerih delov
so organizirane temeljne organizacije (1. odst. 332. čl. ZZD). Toda s
takim sporazumom ne morejo biti oškodovane pravice drugih oseb. Po
261. čl. ZZD vse novo nastale temeljne organizacije neposredno
solidarno odgovarjajo za obveznosti delovne organizacije iz katere so
nastale. Zato delitvena bilanca ne zavezuje upnikov. Ti lahko od
kakterekoli temeljne organizacije zahtevajo v celoti poplačilo svojih
terjatev. Iz navedenega izhaja, da ni možnosti, da bi z
razporeditvijo pretežnega dela sredstev samo na posamezne temeljne
organizacije bile oškodovane pravice teh upnikov.
Vendar pa se delilna bilanca lahko izdela znatno kasneje od trenutka
organiziranja temeljne organizacije. V tem času vsaka temeljna
organizacija samostojno sklepa številna razmerja v poslovnem prometu
in prevzema določene obveznosti. Glede teh obveznosti pa ni
odgovornosti drugih temeljnih organizacij, če to ni predvideno s
samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organiizacijo. Zato
je podana nevarnost, da se s to delitveno bilanco oškodujejo upniki
stečajnega dolžnika.
V navedeni situaciji je edini način zavarovanja upnikov izpodbijanje
tega pravnega dejanja. V tem postopku bi bilo potrebno dokazati, da
razporeditev sredstev ni opravljena v skladu z določbami zakona o
združenem delu oziroma, da je namen delitvene bilance oškodovanje
upnikov stečajnega dolžnika.
Torej z delitveno bilanco ne morejo biti oškodovani upniki stečajnega
dolžnika. Vendar morajo le-ti zaradi zavarovanja svojih pravic v
navedenih primerih vložiti tožbo zaradi izpodbijanja tega pravnega
dejanja stečajnega dolžnika. Razumljivo je, da gre taka pravica tudi
stečajnemu upravitelju s soglasjem stečajnega sodnika.
ORIGINAL:
Da li poverioci mogu da budu oštećeni na taj način što se neposredno
pre otvaranja postupka stečaja nad odredjenom osnovnom organizacijom,
deobnim bilansom veći deo sredstava prenese na ostale osnovne
organizacije u sastavu iste radne organizacije?
U ovom slučaju, načelno, mogu da se razlikuju dve situacije: da li su
u pitanju potraživanja koja su nastala pre organizovanja osnovnih
organizacija ili potraživanja koja su nastala posle organizovanja
osnovnih organizacija.
Deobnim bilansom (samoupravnim sporazumom o rasporedu sredstava,
prava i obaveze) rasporedjuje se na osnovne organizacije sva
sredstva, prava i obaveze, radne organizacije od čijih delova su
organizovane osnovne organizacije (čl. 332. st. 1. ZUR). Medjutim,
ovim samoupravnim sporazumom ne mogu da budu oštećena prava trećih
lica. Prema čl. 261. ZUR-a sve novoorganizovane osnovne organizacije
odgovaraju neograničeno solidarno za obaveze radne organizacije od
koje su nastale. Stoga deobni bilans ne vezuje poverioce. oni mogu od
bilo koje osnovne organizacije da zahtevaju u celini namirenje svoje
tražbine. Iz toga proizilazi da nema mogućnosti da se rasporeodom
pretežnog dela sredstava samo na pojedine osnovne organizacije oštete
prava ovih poverilaca.
Medjutim, deobni bilans može da se sačini znatno kasnije od momenta
organizovanja osnovne organizacije. U tom vremenu svaka osnovna
organizacija samostalno zasniva brojne odnose u poslovnom prometu i
preuzima odgovorajuće obaveze. U pogledu tih obaveza nema
odgovornosti drugih osnovnih organiziacija, ukoliko to nije
predvidjeno samoupravnim sporazumom o udruživanju u radnu
organizaciju. Zato postoji opasnost da se ovim deobnim bilansom
oštete poverioci stečajnog dužnika.
U navedenoj situaciji, jedini put zaštite poverilaca jeste pobijanje
ove pravne radnje. U tom postupku moralo bi da se dokaže da razpored
sredstava nije izvršen u skladu sa odredbama zakona o udruženom radu,
odnosno da se deobnim bilansom išlo na oštećenje poverilalca
stečajnog dužnika.
Prema tome, deobnim bilansom ne mogu biti oštećeni poverioci
stečajnog dužnika. ali u cilju zaštite svojih prava oni moraju, u
navedenim slučajevima da podnesu tužbu radi pobijanja ove pravne
radnje stečajnog dužnika. Razume se da to pravo pripada i stečajnom
upravniku uz saglasnost stečajnog sudije.