TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
V pravdah, v katerih se zahteva tudi delitev solastnega premoženja
oziroma izročitev stvari v (idelno) soposest, je sodišče dolžno
uporabiti pooblastila v toliko, kot mu jih dajejo določila 1. odst.
in fine 82. člena, 98., 174., 270. člena, 2. odst. 276. člena, 267.
in 2. odst. 300. člena ZPP.
Alternativni zahtevek na plačilo protivrednosti posameznih stvari iz
skupnega premoženja v materialnem pravu nima podlage.
Prav tako nima opore v materialnem pravu zahtevek za izročitev v
soposest stvari, ki ne obstajajo (odtujene, uničene), kot tudi stvari
določene po vrsti ali številu (generične stvari).
Pri stvareh, ki ne obstajajo, se lahko zahteva denarna protivrednost
solatniškega deleža, pri generičnih stvareh pa količina, ki ustreza
solastniškemu deležu.
Zahtevek za delitev lahko postavi zudi toženi. Ni potrebno, da je ta
zahtevek v obliki nasprotne tožbe.
ORIGINAL:
U parnicama u kojima se postavlja i zahtev radi deobe suvlasničke
imovine, odnosno zahtev radi predaje stvari u (idealni) suposed, sud
je dužan u onoj meri da se koristi ovlašćenjima koje mu daju odredbe
stava 1. in fine čl. 82., čl. 98., 174., 270., st. 2. čl. 276, 267 i
st. 2. čl. 300 ZPP.
Alternativan zahtev na isplatu protuvrednosti pojedinih stvari iz
zajedničke imovine nema osnova u materijalnom pravu.
Isto tako, nema oslonca u materijalnom pravu ni zahtev za predaju u
suposed stvari koje ne postoje (otudjene, uništene) kao ni stvari
odredjenih po rodu ili broju (generičkih stvari).
Kod stvari koje ne postoje, može se tražiti novčana protuvrednost
suvlasničkog dela a kod generički količina koja odgovara suvlasničkom
delu.
Zahtev za deobu, može postaviti i sam tuženi. Taj zahtjev ne mora
biti u formi protivtužbe.