TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega Z.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati vložnikovega sklicevanja na pritožbene navedbe, saj tako obrazložena zahteva ne izpolnjuje kriterijev iz določbe 1. odstavka 424. člena ZKP.

S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja spremenilo opis kaznivega dejanja, tako da je namesto trditve, da je obdolženec v več telefonskih pogovorih oziroma najmanj enem pogovoru zatrjeval neresnična žaljiva dejstva, navedlo, da je storil kaznivo dejanje obrekovanja le z enim telefonskim klicem, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Ker je bilo kaznivo dejanje obrekovanja storjeno na škodo komandirja policijske postaje, je bil ta kot oškodovanec upravičen podati zoper obsojenca predlog za kazenski pregon, državni tožilec pa je bil upravičen začeti pregon (2. odstavek 178. člena KZ).