TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Leta 1987 je Temeljno sodišče na predlog tožnika razglasilo zapustnika F. M. za mrtvega in kot dan smrti določilo 4.4.1945. Na podlagi sklepa o razglasitvi za mrtvega je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinski postopek in v sklepu o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodi tudi sporna nepremičnina. Ker dedičev ni bilo, je sodišče sklenilo, da postane sporna parcela družbena lastnina. Če pa bi dediči bili, bi tožnik v zapuščinskem postopku lahko navedel, da je nepremičnino pridobil na podlagi pravnega posla od zapustnika, in potem uspešno uveljavljal pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem (ker kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena l.1929 v zemljiški knjigi ni bila izvedena, posest pa je bila pravična, poštena in pristna). Proti tožniku tako, v času izdaje sklepa o dedovanju, noben zapustnikov dedič ne bi več imel lastninskega zahtevka.

Sporno zemljišče je postalo družbena lastnina na podlagi sklepa o dedovanju iz leta 1987 in ne na podlagi zakona. Zato tožnik ne more biti nasproti družbeni lastnini v slabšem položaju, kakor bi bil nasproti zapustnikovemu dediču ali celo samemu zapustniku. Torej ni mogoče šteti, da po 4.4.1945 tožnikov posestni prednik ni mogel priposestvovati spornega zemljišča zaradi prepovedi priposestvovanja družbene lastnine.