TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki spremeni

tako, da se pravilno glasi:

"Tožnikova preživninska obveznost do tožencev, naložena s sodbo

Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.5.2000, opr. št. P 306/00-IV

in sodbo z dne 27.9.2001, opr.št. P 1387/2001-IV v zvezi s sodbo

Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7.5.2003, opr. št. I Cp 851/2003,

ki je bila nazadnje valorizirana po obvestilih CSD Ljubljana - Moste

Polje z dne 31.3.2005 na znesek 35.109,00 SIT za A.M. in znesek

32.300,00 SIT za L.M. se zniža, tako da mora tožnik za preživljanje

sina A.M. od 1.5.2004 do 31.3.2005 plačevati mesečno preživnino v

znesku 24.125,00 SIT, za čas od 1.4.2005 dalje pa mesečno preživnino

v znesku 25.000,00 SIT, za preživljanje mld. hčerke L.M. pa mesečno

preživnino v znesku 28.950,00 SIT za čas od 1.5.2004 do 31.3.2005, za

čas od 1.4.2005 dalje pa mesečno preživnino v znesku 30.000,00 SIT.

Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke je dolžan plačati v 15-ih

dneh, v bodoče zapadle pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči

mesec, na tekoči račun matere H.M., pri Ljubljanski banki, št. 676226

0140 042993 103, v navedenih zneskih do prve uskladitve preživnin z

indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od

tedaj dalje pa valorizirano po vsakokratnih obvestilih CSD, da ne bo

izvršbe."

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in v

nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Nedvomno je treba pritrditi pritožbi, da prvotoženčevih stroškov

fitnesa, prostega časa, bencina za avto, s katerim se vozi v šolo, in

stroškov izpita za avto, ni mogoče šteti za stroške za zadovoljevanje

življenjskih potreb, ki bi jih bil dolžan kriti tožnik, ki preživlja

štiričlansko družino.

V okviru zahtevka za določitev preživnine pa je mogoče odločiti tudi

o spremembi že določene preživnine, če se izhaja iz stališča, da

takšna odločitev pomeni v resnici del tistega, kar tožnik zahteva s

tožbo. V tem postopku se ni razpravljalo o podlagi za prisojo

preživnine, ampak le o spremembi višine prispevka preživninskega

zavezanca. Sodišče torej z znižanjem preživninske obveznosti razmerje

med pravdnimi strankami ne oblikuje, ampak preoblikuje. Pritožbeno

sodišče je zato štelo, da je zahtevek za spremembo preživninske

obveznosti, določene s sodbo, vsebovan v zahtevku za ustanovitev

oziroma oblikovanje te obveznosti, kot ga je postavila tožeča

stranka.