TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem in stroškovnem delu spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati prvotožeči stranki znesek 2.500,00 (dva tisoč petsto 00/100) EUR in drugotožeči stranki znesek 2.500,00 (dva tisoč petsto 00/100) EUR, skupaj znesek 5.000,00 (pet tisoč 00/100) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 8. 2009 dalje do plačila in jima povrniti pravdne stroške v znesku 834,00 (osemsto štiriintrideset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila“, zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki nerazdelno povrniti 847,15 (osemsto sedeminštirideset 15/100) EUR pravdnih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tožnikoma je pravno priznana nepremoženjska škoda dokazano nastajala že v letu 2005, za katero je bil znan tudi povzročitelj in odgovorna oseba, od katere bi že takrat lahko zahtevala odškodnino. V skladu z določbo prvega odstavka 336. člena OZ je najkasneje v letu 2005 začelo teči zastaranje. Na začetek teka zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Do vložitve tožbe 19. 2. 2010 je potekel triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ.