na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Slovenski računovodski standard 5 (2024) - Terjatve (SRS 5)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 129-3897/2023, stran 11664 DATUM OBJAVE: 20.12.2023
VELJAVNOST: od 1.1.2024 / UPORABA: od 1.1.2024
RS 129-3897/2023
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
Slovenski računovodski standard 5 (2024) TERJATVE
A. Uvod
Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih terjatev. Obravnava:
a)
razvrščanje terjatev;
b)
pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj terjatev;
c)
začetno računovodsko merjenje terjatev;
č)
prevrednotovanje terjatev;
d)
razkrivanje terjatev.
Ne obravnava aktivnih (usredstvenih) časovnih razmejitev.
Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 15, 17 in 20.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS-jev (2024).
B. Standard
a) Razvrščanje terjatev
5.1.
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga ali pri danih predplačilih dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. V vsakem primeru, razen pri danih predplačilih, gre za vzporejanje pogodbene pravice ene stranke, da dobi denar, z ustrezno obvezo druge pogodbene stranke, da izpolni obvezo.
Za poslovne terjatve se ne štejejo finančne naložbe, ampak le tiste, povezane s finančnimi prihodki, ki izhajajo iz njih. Finančna sredstva, ki niso poslovne terjatve, so obravnavana v SRS-ju 3 – Finančne naložbe. Aktivne časovne razmejitve spadajo med poslovne terjatve le v širšem pomenu in niso predmet tega standarda.
5.2.
Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali prevzemnikov terjatev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlenih, udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, financerjev, do izdajateljev kapitalskih in dolžnikov finančnih instrumentov, katerih imetnik je organizacija, in do države. Vključujejo tudi poslovne terjatve iz poslovanja za tuj račun, za odškodnine in terjatve iz drugih poslovnih razmerij.
5.3.
Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami, pa tudi v zvezi s prodanimi drugimi sredstvi. Terjatve do drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev so predvsem terjatve do države v zvezi z državnimi podporami ali subvencijami.
5.4.
Terjatve do dobaviteljev prvin poslovnega procesa so njim dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge in še ne opravljene storitve, pa tudi njim dana preplačila, are in varščine, terjatve do zaposlenih, njim dani predujmi in odškodninske obremenitve.
5.5.
Terjatve do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida so terjatve do države iz naslova preveč plačanih davkov ali do tistih, ki so dolžni prispevati k poravnavi izgube. Terjatve do financerjev se pojavljajo v glavnem v zvezi z nevplačanim v plačilo zapadlim vpisanim kapitalom, terjatve do izdajateljev kapitalskih in dolžnikov finančnih instrumentov, katerih imetnik je organizacija, pa v zvezi z njim obračunanimi obrestmi in deleži v njihovem čistem dobičku. Posebna vrsta terjatev so odložene terjatve za davek.
5.6.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo znotraj gospodarske kategorije, na katero se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo znotraj opredmetenih osnovnih sredstev, dani predujmi za neopredmetena sredstva so sestavni del neopredmetenih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog.
5.7.
Terjatve se glede na zapadlost v plačilo razčlenjujejo na dolgoročne in kratkoročne. Na to razčlenitev ne vpliva razvidovanje predujmov med sredstvi v smislu SRS-ja 5.6, ki so praviloma kratkoročne terjatve. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo najkasneje v letu dni. Vse druge terjatve se praviloma štejejo za dolgoročne.
V bilanci stanja se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkoročne terjatve.
5.8.
Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na organizacije v skupini, pridružene organizacije in druge. Take terjatve se obravnavajo posebej tudi zaradi sestavljanja konsolidiranih računovodskih izkazov. Posebej se obravnavajo še terjatve in deleži v terjatvah pri skupni dejavnosti.
5.9.
Terjatve se razčlenjujejo tudi na tiste, ki se nanašajo na stranke v državi, in na tiste, ki se nanašajo na stranke v tujini.
5.10.
Prejeti vrednostni papirji za poravnavo terjatev niso sestavni del terjatev. Prejeti čeki in takoj udenarljivi vrednostni papirji so sestavni del denarnih sredstev, prejete menice in vrednostni papirji s kasnejšo zapadlostjo v plačilo pa sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.
5.11.
Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.
5.12.
Vrednost terjatev je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.
b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj terjatev
5.13.
Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če:
a)
jo organizacija obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi, povezanih z njo; in