TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A.-A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 286/2001 z dne 12. 11. 2002 se zavrne.

Za kršitve človekovih pravic iz 33. člena, prvega in tretjega odstavka 50. člena Ustave ter 1. člena Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin bi šlo, če bi bilo pravno stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev, v neskladju s katero od navedenih človekovih pravic. Tega pa stališču Vrhovnega sodišča, da pritožnik, ki v času vložitve zahteve za predčasno upokojitev še ni dopolnil starosti 60 let, ni upravičen do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ni mogoče očitati. Skladno z drugim odstavkom 14. člena Ustave je različno urejanje enakih položajev dopustno, če obstajajo za razlikovanje razumni in stavrni razlogi. Določitev spodnje starostne meje, ki jo mora doseči posameznik, da lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine, je takšen razlog, zato je zatrjevana neskladnost z Ustavo neutemeljenal. Iz 22. člena Ustave izhaja tudi obveznost sodišča, da se v obrazložitvi opredeli do navedb strank, ki niso učitno neutemeljene in so po pravni presoji sodišča bistvene. Vrhovno sodišče pritožniku sicer res ni izrecno odgovorilo na nekatere revizijske očitke. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe več kot očitno izhaja, da se ni strinjalo s takšnimi re izijskimi očitki in da se je torej do teh navedb opredelilo. Zato za kršitev 22. člena Ustave ne gre.