TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija tožene stranke se zavrne kot neutemeljena.

2. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje glede odločitve o višini kupnine (točka II. prodajne pogodbe iz sodbe prve stopnje) delno spremenita, tako da se točka II. prodajne pogodbe, katere sklenitev je naložena toženi stranki, glasi:

"II. Kupnina za stanovanje, opisano v I. točki, se določi ob upoštevanju elementov za izračun 188 točk x 84,60 m2 x faktor 1,000 x vrednost točke 129,13 SIT (Ur. l. RS št. 67/93) in ob upoštevanju tožničine zahteve, ter znaša 1,580.460,00 SIT, s tem da jo bo kupec plačal, tako da bo 10% te pogodbene cene, torej znesek 158.046,00 SIT plačal v 60 dneh po sklenitvi pogodbe, preostanek kupnine 1,422.414,00 SIT pa v 20 letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja, v skladu z določbo 3. odstavka 117. člena Stanovanjskega zakona."

V preostalem delu se revizija tožeče stranke zavrne kot neutemeljena.

3. Tožena stranka mora plačati tožnici 34.425,00 SIT za stroške revizije, v 15 dneh in pod izvršbo.

Tožnica s podpisom najemne pogodbe ni prenehala biti oseba, ki je bila ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje, zato je tudi po sklenitvi najemne pogodbe ostala ohranjena obveznost tožene stranke (po določbi 1. odstavka 117. člena SZ), da ji na zahtevo proda sporno stanovanje po pogojih iz privatizacijskih določb SZ, če jo (ona ali z njenim soglasjem njen družinski član) uveljavi v roku iz 1.odstavka 123. člena SZ.

Tožnica je s tem, ko je s tožbo zahtevala odkup stanovanja po določbah 117. člena SZ, zahtevala odkup z upoštevanjem vseh določb tega člena, torej tudi njegovega 2. odstavka, ki določa 30% popust (od vrednosti stanovanja) pri odkupu s plačilnimi pogoji iz 3. odstavka istega člena. Tožnica tega sicer v samem tožbenem zahtevku ni formulirala, navedla pa je znesek kupnine, za katero naj bi ji bila tožena stranka dolžna prodati stanovanje, in le ta znesek predstavlja tisto procesno mejo tožbenega zahtevka, ki je zaradi določbe 1. odstavka 2. člena ZPP sodišče ni smelo kršiti.