TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Mejo med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem mogoče urediti le ob uporabi kriterija močnejše pravice. Slednjo je z ozirom na to, da je možnost priposestvovanja javnega dobra zakonsko izvzeta, mogoče ugotavljati le glede na potek katastrske meje med sosednjima nepremičninama.

Tudi v situaciji, ko je dokazni postopek zanesljivo pokazal, da geodetski podatki o poteku sporne meje v naravi niso natančni in zanesljivi, je presojanje močnejše pravice na temelju določb o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem namreč izključeno. Določbi v 44. členu SPZ in drugem odstavku 3. člena ZCes-1, ki pridobitve lastninske pravice na javni cesti kot javnem dobru s piposestvovanjem ne dovoljujeta, sta namreč zakonski normi kogentne narave, uporabe katerih tudi v primerih kot je obravnavani ni mogoče obiti. V kolikor pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru že na temelju priposestvovanja ni mogoča, pa še toliko bolj velja, da sporne meje ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, še manj pa po pravični oceni.

Zgolj postavitev gradbenega objekta, ki ga kot objekt nizke gradnje predstavlja tudi cesta, preko meje nepremičnine na potek meje med sosednje ležečima nepremičninama namreč ne vpliva. Skladno z določbo 69. člena Ustave RS je sicer mogoč odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist (in sicer le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakona), vendar pa mora država ali lokalna skupnost skladno z zakonom ustrezno ukrepati že pred posegom v lastninsko pravico posameznika.