TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji zoper odločitev v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za imaterialno škodo (200.000,00 SIT spp) se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v tem delu spremenita tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Reviziji zoper odločitev v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za materialno škodo (70,00 SIT spp) se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v tem delu razveljavita.

Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi oziroma v ZTSPOZ. Če pa oškodovanec utrpi škodo, ki je večja od zneska, ki mu je bil izplačan iz obveznega zavarovanja potnikov proti posledicam nezgode, lahko v presežku uveljavlja zoper odgovornega prevoznika odškodninski zahtevek (3. odstavek 49. člena ZTSPOZ). Iz navedenega izhaja, da pridobi potnik v primeru nezgode dve pravici:

- pravico do zavarovalnine iz nezgodnega zavarovanja, ki je omejena z zneskom zavarovalne vsote, določene v pogodbi, in

- pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja od prevoznika iz naslova odškodninske obveznosti.

Gre torej za dva pravna naslova, ki se obravnavata vsak zase.

Samo v primerih zavarovanja odgovornosti (lastnika motornega vozila) je sodna praksa dopuščala izjemo od načela denarnega nominalizma (394. člen ZOR) z valorizacijo zavarovalne vsote in sicer z namenom, da bi bile že z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob škodnem dogodku (razen izjemnih), oškodovanec pa s tem rešen nevarnosti, da svojega odškodninskega zahtevka ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne (največkrat fizične) osebe. Pri nezgodnem zavarovanju potnikov v javnem prevozu navedeni razlogi ne pridejo v poštev, zato velja valorizacija zavarovalne vsote le v primeru, če jo določajo zavarovalni pogoji.