TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba zavrne.

V postopkih mednarodne zaščite je prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete oziroma državljanstva in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne dokaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je v tovrstnem postopku ključnega pomena, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.

Ugotoviti je treba konkretne okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o tožnikovi prošnji in ki so obenem takšne, da jih drugače, kot na način osebnega stika s tožnikom, ni mogoče pridobiti. Pridobiti jih je treba z (obveznim) osebnim razgovorom, ki še ni bil opravljen in je torej tožnikova navzočnost nujno potrebna.

Podana je utemeljena bojazen, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje iz države pobegnil. O nasprotnem, torej o tem, da saj je mejo prestopil vedoma in z določenim ciljem (priti in ostati v Italiji), o čemer pričajo tako enosmerna avtobusna vozovnica in to v kraj, kjer je tožnika na drugi strani meje že pred tem (prvič) prijela italijanska policija, kot tudi situacija, kot jo je sam opisal na naroku (in narisal tolmač), in v kateri je bil prijet in nato že drugič vrnjen v Slovenijo.