TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep IV P 301/2017–122 z dne 22. 5. 2020 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in potrdila o izvršljivosti sodne poravnave z dne 29. 1. 2020 zavrne.

II. Pritožba tožeče stranke zoper sklep IV P 301/2017–155 z dne 17. 3. 2021 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

III. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tč. I izreka spremeni tako, da se doda nov odstavek, ki se glasi:

„Toženec je dolžan za preživljanje mld. hčerke A. A. za čas od 1. 11. 2017 do 30. 4. 2018, v roku 15 dni, plačati še zneske po 30 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v vsakem mesecu dalje.“

v drugem odstavku točke I. izreka (obdobje plačila preživnine za čas od 1. 5. 2018 do 30. 6. 2020) pa tako, da se znesek 204 EUR nadomesti z zneskom 245 EUR.

IV. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 189,79 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Sodna poravnava je torej izenačena s pravnomočno sodbo. Z njo se konča postopek glede tistega dela spornega predmeta, glede katerega je sklenjena. Kot pravnomočna začne učinkovati, ko jo stranke podpišejo oziroma ko podpišejo sodni zapisnik, na katerega jo izjavijo (drugi odstavek 307. in 308. člen ZPP). Sklenjena sodna poravnava ima tako učinek pravnomočnosti kot učinek izvršljivosti.

Zloraba procesne pravice je uporaba procesnih pooblastil, ki jih ima stranka s ciljem, da se drugemu povzroči škoda, ali s ciljem, ki je nasproten dobrim običajem, vestnosti in poštenja. Ocena, katero procesno dejanje stranke se lahko kvalificira kot vestno in katero kot nevestno, je odvisna od namena sankcije za zlorabo procesnih pravic. Določba o kaznovanju predstavlja posredno in skrajno sredstvo oziroma sankcijo za vzpostavitev nujne procesne discipline. Ne gre za represivno sredstvo, ampak za sredstvo za izvajanje disciplinskih pooblastil sodišča. Ne gre torej za institut, ki bi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko pravno sfero, pač pa za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka.