TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvršitev izpodbijanega sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-125/2014/15 (1313-18) z dne 6. 6. 2014 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Drugi odstavek 3. člena Dublinske uredbe sicer omogoča, da če prosilca za mednarodno zaščito v določeno državo ni mogoče vrniti, prošnjo obravnava Slovenija. Vendar to velja za tiste primere, kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V konkretnem primeru te okoliščine niso podane, saj po mnenju sodišča v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in ne nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tožnik pa tudi ni predložil nobenih dokazov za to, da ga hrvaške oblasti ne bi bile sposobne ustrezno zaščititi pred napadi nasprotnikov njegove vere.

Kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočnostjo te sodbe, bi to pomenilo, da se tožnika izroči Republiki Hrvaški. Če bi bil nato sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se ta zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, saj se tožnik ne bi več nahajal tu. S tem pa bi bila kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.