TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 73. člena ter prvi in drugi odstavek 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) niso v neskladju z Ustavo. Pobudnica Lucija Gregorčič sama nosi stroške postopka s pobudo.

Ker stranka lahko v tožbi uveljavlja vse pritožbene razloge: napačno uporabo materialnega prava, bistveno kršitev določb postopka ter nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, lahko upravni spor opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva" iz 25. člena Ustave, saj se z njim glede na pooblastila sodišča v okviru sodnega nadzora zagotavlja instančna kontrola. Zato ureditev, po kateri zoper odločitev Upravnega sodišča, ki samo ne ugotavlja dejanskega stanja, ni zagotovljena pritožba, ni poseg v 25. člen Ustave. Poseg v pridobljeno procesno pravico stranke lahko nastane šele, če je stranki pred uveljavitvijo novega zakona procesno upravičenje (npr. pravica do pravnega sredstva) že nastalo. Tudi pridobljene pravice, ki same po sebi nimajo ustavnega ranga, uživajo varstvo kot človekove pravice in temeljne svoboščine, če zakonodajalec vanje retroaktivno poseže. Poseg, s katerim je zakonodajalec namesto pravice do pritožbe uzakonil revizijo, je dopusten, ker je zakonodajalec posegel v zakonsko pravico do pritožbe zaradi zagotavljanja javne koristi (učinkovitega sodnega varstva pravic in v tem okviru pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v upravnem sporu). Ker je izpodbijana prehodna ureditev nujno in primerno sredstvo za dosego varstva javnega interesa in ker je zakonodajalec glede na naravo upravnega spora ravnal v skladu z načelom sorazmernosti (kjer ni ohranil pritožbe, jo je nadomestil z revizijo), ni v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave.