TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločbe sodišča niso akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, saj gre za odločitve organa sodne veje oblasti, sprejete v skladu z izvrševanjem njegovih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). Zato izpodbijana sklepa tožene stranke nista upravna akta niti akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, pritožnica pa tudi ne more uspešno v upravnem sporu uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijana akta namreč že glede na njuno naravo kot akta sodišča ni mogoče šteti za posamičen akt iz navedene zakonske določbe, saj upravno sodišče kot specializirano sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru pravdnega postopka, po izčrpanju teh pravnih sredstev pa ima v primeru, če meni, da gre teh postopkih za kršitev ustavnih pravic za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.

Pritožnica v bistvu uveljavlja kršitve ustavnih pravic, ki naj bi ji šele nastale, zato so vse te njene navedbe zgolj hipotetične, pa tudi če bodo te kršitve dejansko nastale, bo imela, kot je to že navedeno, za njihovo varstvo še vedno na voljo pravna sredstva v odprtem postopku pred pravdnim sodiščem ali pa glede na to, da uveljavlja pretežno kršitev osebnostnih pravic, njihovo odpravo v skladu 134. členom Obligacijskega zakonika. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami osebnih podatkov pa ima pritožnica sodno varstvo, poleg v postopku pred pravdnim sodiščem, tudi na podlagi ZVOP-1 (34. člen), to pa pomeni samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.