na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS sodba II Ips 99/2014 - zastaranje - družbene pravne osebe - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev - gospodarska pogodba - pojem družbene pravne osebe ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
7.4.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS sodba II Ips 99/2014
INTERNA OZNAKA
VS0018357
SENAT, SODNIK
Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs
INSTITUT VSRS
zastaranje - družbene pravne osebe - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev - gospodarska pogodba - pojem družbene pravne osebe - navidezna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost revizijskih navedb - eventualna maksima
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Reviziji se zavrneta.
JEDRO
Materialnopravno izhodišče pritožbenega sodišča, ki je pri tem vprašanju ugotavljalo, ali sta glede na ugotovljena dejstva izpolnjena subjektivni in objektivni kriterij iz prvega odstavku 374. člena ZOR, je pravilno.
Sodna praksa je po uveljavitvi novega družbenega in gospodarskega sistema razlago pojma „družbenih pravnih oseb“, ki je bistven pri presoji subjektivnega kriterija, razširila na vse pravne osebe. Prav tako se je tudi že izrekla, da je mogoče, kljub takšni širši razlagi, določbo 374. člena ZOR uporabiti samo za medsebojne terjatve pravnih oseb, za druge subjekte, torej tudi za prvega toženca, ki pravne subjektivitete nima, pa je potrebno uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Zaključek pritožbenega sodišča, da bi bilo mogoče v ta okvir uvrstiti tudi podjetnike posameznike, je zato napačen, vendar ob dejanski ugotovitvi, da prvi toženec takšnega statusa ni imel, ne vodi do drugačnega zaključka glede zastaranja.
Sodna praksa je po uveljavitvi novega družbenega in gospodarskega sistema razlago pojma „družbenih pravnih oseb“, ki je bistven pri presoji subjektivnega kriterija, razširila na vse pravne osebe. Prav tako se je tudi že izrekla, da je mogoče, kljub takšni širši razlagi, določbo 374. člena ZOR uporabiti samo za medsebojne terjatve pravnih oseb, za druge subjekte, torej tudi za prvega toženca, ki pravne subjektivitete nima, pa je potrebno uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Zaključek pritožbenega sodišča, da bi bilo mogoče v ta okvir uvrstiti tudi podjetnike posameznike, je zato napačen, vendar ob dejanski ugotovitvi, da prvi toženec takšnega statusa ni imel, ne vodi do drugačnega zaključka glede zastaranja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.