Portal TFL
VS030010 - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pritožba v korist obtoženca - upravičenci - otroci obtoženca - skrbnik
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS030010
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS 27.6.1990
OBJAVA
Poročilo VSS 1/90 str.6
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pritožba v korist obtoženca - upravičenci - otroci obtoženca - skrbnik
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Če se proti sodbi, s katero je bil oče mladoletnih otrok spoznan za
krivega kaznivega dejanja na škodo matere otrok, v obdolženčevo
korist pritožijo otroci sami, sodišče o nasprotovanju njihovih
interesov obvesti skrbstveni organ, da postavi posebnega skrbnika
(213. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Posebni
skrbnik lahko vloženo pritožbo popravi ali pa umakne.
Obdolženec je bil spoznan za krivega več kaznivih dejanj nasilniškega
obnašanja po 222. členu KZ RS, storjenih na škodo žene in matere
njunih otrok. Proti sodbi sta se, v obdolženčevo korist, pritožila
sama tudi mladoletna otroka. Sodišču druge stopnje se je postavilo
vprašanje, ali je treba zaradi navzkrižja interesov med starši in
otroci, ki ga je sodišče ugotovilo, obvestiti o vloženi pritožbi
mladoletnih otrok skrbstveni organ, zaradi postavitve kolizijskega
skrbnika in vprašanje, kako naj se v takšnem primeru obravnava že
vložena pritožba mladoletnih otrok.
Po 2. odstavku 360. člena ZKP se smejo v korist obtoženca pritožiti
tudi krvni sorodniki v ravni vrsti, torej tudi otroci. Po 1. odstavku
107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zastopajo
mladoletne otroke starši. Ta določba velja tudi za zastopanje
mladoletnih otrok v kazenskem postopku, ko lahko za mladoletne otroke
načeloma opravljajo procesna dejanja le starši kot zakoniti
zastopniki. Izjema je za področje kazenskega postopka predpisana v
54. in 64. členu Zakona o kazenskem postopku, ki določata, da lahko
zasebno tožbo vloži in kot oškodovanec sam opravlja procesna dejanja
mladoletnik, ki je že dopolnil šestnajst let, torej starejši
mladoletnik. Znižana starostna meja za procesno sposobnost je omejena
le na ti dve situaciji. Pritožnik v kazenskem postopku je lahko torej
tudi mladoletni otrok, ki pa ni procesno sposoben in zato ne more
opravljati procesnih dejanj sam, temveč po zakonitem zastopniku. Po
213. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora imeti
mladoletnik posebnega skrbnika, če si interesi otrok in staršev
nasprotujejo. Če se takšno nasprotje ob vloženi pritožbi ugotovi,
mora že sodišče prve stopnje ali pa sodišče druge stopnje o tem
nasprotju obvestiti skrbstveni organ. Ker gre za procesno
pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, bo sodišče štelo pritožbo
mladoletnih otrok za pravočasno, kolizijski skrbnik pa jo bo imel
možnost popraviti ali pa umakniti.
Če se proti sodbi, s katero je bil oče mladoletnih otrok spoznan za
krivega kaznivega dejanja na škodo matere otrok, v obdolženčevo
korist pritožijo otroci sami, sodišče o nasprotovanju njihovih
interesov obvesti skrbstveni organ, da postavi posebnega skrbnika
(213. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Posebni
skrbnik lahko vloženo pritožbo popravi ali pa umakne.
Obdolženec je bil spoznan za krivega več kaznivih dejanj nasilniškega
obnašanja po 222. členu KZ RS, storjenih na škodo žene in matere
njunih otrok. Proti sodbi sta se, v obdolženčevo korist, pritožila
sama tudi mladoletna otroka. Sodišču druge stopnje se je postavilo
vprašanje, ali je treba zaradi navzkrižja interesov med starši in
otroci, ki ga je sodišče ugotovilo, obvestiti o vloženi pritožbi
mladoletnih otrok skrbstveni organ, zaradi postavitve kolizijskega
skrbnika in vprašanje, kako naj se v takšnem primeru obravnava že
vložena pritožba mladoletnih otrok.
Po 2. odstavku 360. člena ZKP se smejo v korist obtoženca pritožiti
tudi krvni sorodniki v ravni vrsti, torej tudi otroci. Po 1. odstavku
107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zastopajo
mladoletne otroke starši. Ta določba velja tudi za zastopanje
mladoletnih otrok v kazenskem postopku, ko lahko za mladoletne otroke
načeloma opravljajo procesna dejanja le starši kot zakoniti
zastopniki. Izjema je za področje kazenskega postopka predpisana v
54. in 64. členu Zakona o kazenskem postopku, ki določata, da lahko
zasebno tožbo vloži in kot oškodovanec sam opravlja procesna dejanja
mladoletnik, ki je že dopolnil šestnajst let, torej starejši
mladoletnik. Znižana starostna meja za procesno sposobnost je omejena
le na ti dve situaciji. Pritožnik v kazenskem postopku je lahko torej
tudi mladoletni otrok, ki pa ni procesno sposoben in zato ne more
opravljati procesnih dejanj sam, temveč po zakonitem zastopniku. Po
213. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora imeti
mladoletnik posebnega skrbnika, če si interesi otrok in staršev
nasprotujejo. Če se takšno nasprotje ob vloženi pritožbi ugotovi,
mora že sodišče prve stopnje ali pa sodišče druge stopnje o tem
nasprotju obvestiti skrbstveni organ. Ker gre za procesno
pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, bo sodišče štelo pritožbo
mladoletnih otrok za pravočasno, kolizijski skrbnik pa jo bo imel
možnost popraviti ali pa umakniti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.