TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč se zgolj sklicuje na določbo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da sodne prakse sodišča, ki bi obravnavala takšna pravna vprašanja, kot se pojavljajo v tem primeru ni, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Da je treba kulturni spomenik uporabljati in vsa (gradbena) dela na njem izvajati tako, da se ohranijo ključne značilnosti kulturnega spomenika, pa je splošno znano in je sklicevanje na zelo hude posledice, ki naj bi revidentu nastale zaradi kulturnovarstvenemu soglasju skladne rabe kulturnega spomenika brezpredmetno.