TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (točki I. in II. izreka) potrdi.

Če v zadevi odloča sodišče, ki ni krajevno pristojno za odločanje v skladu z določili ZPP o krajevni pristojnosti, lahko kršitev teh določil in določila 22. člena ZPP v primeru, ko ni bil vložen ugovor krajevne pristojnosti, o katerem bi sodišče odločilo, odločitev o njem pa bi bila vzeta v izpodbijano sodbo, predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v postopku v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pogodbeno materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožeča stranka toženki, ki po prenehanju naročniške pogodbe ni vrnila opreme, ki je v lasti tožeče stranke in ji je bila na podlagi sklenjene naročniške pogodbe le dana v brezplačno uporabo, povsem upravičeno zaračunala strošek za v uporabo dano in nevrnjeno opremo tožeče stranke.

Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi toženkin ugovor zastaranja, ko je uporabilo splošni petletni zastaralni rok, saj predmetna terjatev tožeče stranke ni terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, ki zastarajo v skladu s 5. alinejo 1. odstavka 355. člena OZ v enem letu, temveč gre pri njej za enkratno terjatev tožeče stranke zaradi nevračila opreme, katere lastnik je tožeča stranka.