TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
1. Zoper sklepe senata okrožnega sodišča, ki so bili izdani na
podlagi 144. čl. in 7. odst. 148. čl., 1. odst. 155. čl. in 3. odst.
160. čl. ZKP, glede na določbo 2. odst. 362. čl. ZKP pritožba ni
dovoljena, ker se vsi ti sklepi izdajajo med preiskavo ali v zvezi s
preiskavo.
2. V primerih, ko zakon določa, da ob nestrinjanju preiskovalnega
sodnika z zahtevo oz. predlogom javnega tožilca odloča senat
okrožnega sodišča, mora preiskovalni sodnik pri pošiljanju zadeve
senatu navesti razloge, ki so ga vodili pri njegovem stališču. Senat
lahko na podlagi 164. čl. ZKP zahteva od preiskovalnega sodnika
potrebna pojasnila tudi v primeru, ko razlogi preiskovalnega sodnika,
zaradi katerih ni soglašal s predlogom oz. zahtevo javnega tožilca,
niso dovolj jasni ali popolni.
3. Kadar je zahteva javnega tožilca za uvedbo preiskave pravnomočno
zavrnjena, javni tožilec ni upravičen, da zoper isto osebo zaradi
istega dejanja vloži pri sodišču neposredno obtožnico po 3. odst.
392. čl. ZKP, ker dejstvo, da je bilo o stvari že pravnomočno
odločeno, izključuje možnost nadaljnega kazenskega postopka.
Zaradi tega je pravilen sklep sodišča, ki je ob odločanju o ugovoru
obdolženca zoper obtožnico vložene po 3. odst. 392. čl. ZKP,
ugotovilo, da ni podlage za obtožbo in ustavilo kazenski postopek na
podlagi določbe 3. tč. 249. čl. ZKP, ker so bile v navedenem primeru
podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
Kazenski postopek se lahko v isti zadevi nadaljuje pod pogoji,
predvidenimi v 1. odst. 371. čl. ZKP. V tem primeru se ne more
uporabiti določba 370. čl. ZKP, ker se nanaša samo na primere, ko je
bil postopek ustavljen zaradi določenih procesnih motenj.
ORIGINAL:
1. Protiv rešenja veća okružnog suda, koja su donesena na osnovu čl.
144. i 148. st. 7., 155. st. 1. i 160. st. 3. ZKP, nije dozvoljena
žalba s obzirom na odredbu čl. 362. st. 2. ZKP, pošto se sva ova
rešenja donose u toku istrage ili u vezi sa istragom.
2. U slučajevima kad zakon propisuje da povodom neslaganja istražnog
sudije sa zahtevom odnosno predlogom javnog tužioca odluku donosi
veće okružnog suda, istražni sudija je dužan da prilikom upućivanja
predmeta veću navede razloge kojim se rukovodio pri zauzimanju svog
stava. Veće može na osnovu čl. 164. ZKP zatražiti od istražnog sudije
potrebna objašnjenja i u slučaju kad razlozi istražnog sudije zbog
kojih se nije saglasio sa predlogom odnosno zahtevom javnog tužioca
nisu dovoljno jasni ili potpuni.
3. Kad je zahtev javnog tužioca za sprovodjenje istrage pravosnažno
odbijen, javni tužilac nije ovlašćen da protiv istog lica zbog istog
krivičnog dela podnese sudu neposrednu optužnicu u smislu čl. 392.
st. 3. KZ, pošto činjenica da je o stvari pravosnažno odlučeno
isključuje mogućnost daljeg krivičnog postupka.
Stoga je pravilno rešenje suda kojim je, odlučujući o prigovoru
okrivljenog protiv optužnice podnete pozivom na čl. 392. st. 3. ZKZ,
našao da nema mesta optužbi te obustavio krivični postupak na osnovu
odredbe čl. 249. tč. 3. ZKP, budući da u konkretnom slučaju postoje
okolnosti koje isključuju gonjenje.
Krivični postupak u istoj stvari može se nastaviti pod uslovima
predvidjenim u čl. 371. st. 1. ZKP. Odredba čl. 370. ZKP ne može se u
ovom slučaju primeniti, jer se odnosi samo na slučajeve kad je
krivični postupak bio obustavljen zbog nastupanja odredjenih
procesnih smetnji.