TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I.

Tožbi zaradi molka organa v zvezi z

odločbo Centra za socialno delo A. št. 1203-6/2015 z dne 4. 11. 2015 se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da mora takoj po prejemu te sodbe začeti obravnavati pritožbo tožnice zoper odločbo št. 1203-6/2015 z dne 4. 11. 2015 in o njen odločiti čim prej znotraj roka 30 dni od prejema te sodbe.

II.

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvrševanje 1. in 2. točke izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. 1203-6/2015 z dne 4. 11. 2015 zadrži do njene dokončnosti.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje doplačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

IV. Zahtevek stranskega intervenienta za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Čeprav bi drugostopenjski organ o pritožbi moral odločiti v drugi polovici meseca januarja 2016, zamuda traja že več kot mesec. Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo zaradi molka organa pojasnjuje samo to, da pritožbe rešujejo po vrstnem redu glede na datum izdaje odločbe ter da predmetna pritožba še ni rešena, ker so v obravnavi pritožbe zoper odločbe, izdane v mesecu marcu 2015 in da zaradi velikega pripada pritožbenih zadev prihaja pri reševanju pritožb do prekoračitve zakonsko določenih rokov za izdajo odločbe, je očitno, da bi brez vložitve tožbe zaradi molka organa tožena stranka še več mesecev reševala pritožbo tožnice glede na to, da je na primer zamuda pri odločanju o pritožbi zoper začasno odločbo o odvzemu otroka že presegla 7 mesecev. To je očitno preveč pavšalna utemeljitev več kot enomesečnega časovnega zaostanka v tako pomembni vrsti zadeve, da bi jo sodišče lahko štelo za opravičeno zamudo, saj tožena stranka niti ne navaja, ali zadevo obravnava prednostno, tako kot to zahteva ZZZDR, ali se omenjeni povečani pripad nanaša na odločite o odvzemih otrok, ali tudi na druge vrste zadev, ki morebiti zaradi narave stvari niso tako nujne.

Z vidika načela varovanja otrokovih koristi in pravice otroka do polnejšega družinskega življenja z materjo (35. člen Ustave) ter tožničine pravice iz 1. odstavka 54. člena in 35. člena Ustave je izkazana težko popravljiva škoda, če bi deklica tudi v času do izdaje odločbe o pritožbi zoper prvostopenjski akt bila v rejniški družini oziroma da ni nujno z vidika varovanja otrokovih koristi, da deklica ostane v rejništvu do dokončnosti izpodbijane odločbe. Ker pristojni organ v upravnem sporu sodišču ni sporočil nobenih nihanj v stabilnosti tožnice glede njene odgovornosti za vzgojo in skrb otroka ter ranljivosti glede uživanja alkohola od 18. 5. 2015 naprej, razvojne značilnosti deklice pa so s strani vseh strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja v postopku, opisane kot zgolj pozitivne, sodišče ni imelo zadržkov, da bi izdaja začasne odredbe po nepotrebnem in prehitro spreminjala okolje, v katerem deklica živi in da ta sprememba, ki velja do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, ne bi bila v največjo otrokovo korist.