IZREK
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (VIII. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
JEDRO
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi četrtega odstavka 31. člena ZVEtL-1, po kateri se ne glede na določbo drugega odstavka 31. člena ZVEtL-1 izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti. Ta določba je odraz stališč Ustavnega sodišča RS, da prisilna hipoteka nima prednosti pred izvenknjižno pridobljeno lastninsko pravico. V sodni praksi je (bilo) v tovrstnih primerih zato ključno, ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o zavarovanju, izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice. To je subjekt pridobil tudi, če je imel na nepremičnini pravico, ki je ni vpisal, pod pogojem, da je pred trenutkom nastanka prisilne hipoteke že razpolagal z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom. Določba petega odstavka 31. člena ZVEtL-1, po kateri se v primerih iz četrtega odstavka 31. člena ZVEtL-1 šteje, da je pravni naslov pridobljen takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, je ustrezno usklajena s takšnimi stališči in odločitvami sodne prakse.
ZVEtL-1 ne nudi podlage za odločitev o neobstoju in izbrisu hipoteke, ampak le za to, da se izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.