Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992 na območju občine Ljutomer

Na podlagi 2.1. odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list SRS, št. 33/91) je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer sprejel na seji dne 17. 3. 1992

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1992 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.

Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine Ljutomer opravlja Veterinarski zavod Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod).
Preventivna cepljenja v lastnih in kooperacijskih rejah perutnine podjetja Agromerkur in KZ Ljutomer-Križevci opravi Obratna veterinarska ambulanta podjetja Agromerkur.
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: veterinarska fakulteta), po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava (v nadaljnjem besedilu: RVU).

Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1. 2. do 15. 4. 1992. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Ob vakcinaciji se opravi dehelmentizacija psov, na stroške lastnika.
Na območju občine je treba opraviti peroralno vakcinacijo lisic z vakcino, ki jo odobri Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cepljenje opravi veterinarski zavod, peroralno vakcinacijo lisic pa prav tako veterinarski zavod in lovske organizacije v roku, ki ga določi RVU.

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje in japonske prepelice:
– v perutninarskih obratih organizacij in podjetij;
– v naseljih, kjer so perutninarski obrati, organizacije in podjetja ali večje reje individualnih proizvajalcev;
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepin podjetja ali večje reje individualnih proizvajalcev;
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost;
– v fazanerijah.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi ž živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU, št. 322/a-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Vakcinacijo opravi veterinarski zavod, oziroma obratne veterinarske ambulante v perutninarskih obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvedeno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v perutninarskih obratih KZ Ljutomer-Križevci, podjetje Mursko polje, Križevci;
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod, v obratih organizacij (podjetij), ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskavo opravi veterinarska fakulteta.
Opraviti je treba kontrolo imunosti plemenske jate nesnic na atipično kokošjo kugo in infekciozni bronhitis pri podjetju »Mursko polje« Križevci. Kontrolo opravi obratna veterinarska ambulanta na stroške imetnika živali.
Vzorec krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu RVU.
Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu veterinarske fakultete.

Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50pitancev. Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami, bremenijo imetnika živali.
Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod.

Na območju občine je treba tuberkulinizirati:
– 50% vseh krav in brejih telic (lx tuberkulinizacija);
– vse plemenske merjasce;
– plemenice neokuženih prašičerejskih farm po reprezentativnem vzorcu kot je navedeno v republiški odredbi (Uradni list RS, št. 33/91).
Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm in tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov opravi veterinarski zavod.
Tuberkulinizacijo plemenskih merjascev v vzrejališčih opravi veterinarska fakulteta.
Na tuberkulozo je treba preiskati pasemske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov, organizacij in podjetij.
Pregled opravi veterinarski zavod s pregledom raezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.
Tuberkulinizirati je treba tudi vsa goveda v rejah lastnikov, ki oddajajo mleko direktno potrošnikom, mimo organiziranega odkupa mleka.
Tuberkulinizacija se opravi na stroške imetnikov živali.

Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno:
– krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preiskusom. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled;
– 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij (podjetij) (farma plemenskih svinj Ljutomer), s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Mlečno prstenasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi opravi veterinarska fakulteta.

Na bolezen Aujeszkega in TGE (trensmisivni gastro enteritis) je preiskati 10 vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Ljutomer. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod.

Na leptospirozo je treba preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološke preiskave krvi pa opravi veterinarska fakulteta.

Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake v občini. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame veterinarska fakulteta,- ob rednih pregledih in opravi serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitinskim testom (Coggins test).

Proti miksomatozi je treba cepiti vse kunce, ki jih odpremljajo na razstave, ocenjevanja in podobno. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod. Stroški, ki nastanejo v zvezi s cepljenjem kuncev bremenijo imetnika živali.

Zoper virusnemu zvrgavanju kobilje treba vakcinirati vse konje po strokovnem programu, ki ga določita veterinarski zavod in veterinarska inšpekcija. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod na stroške imetnikov.

Oddelek za osnovno diagnostiko živalskih kužnih bolezni veterinarskega zavoda mora pregledati poginule sesne pujske na nektorični enteritis.
Na farmi plemenskih svinj Ljutomer je treba vsak drugi teden preiskati celodnevni pogin pujskov v starosti do 14 dni (3% pogina) na klostridijski enteritis pujskov.
Stroški preiskave bremenijo imetnika živali.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost in pršičavost je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z reigstriranimi zdravili po navodilu proizvajalca. Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce mrtvic je treba poslati do 31. marca 1992, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1992.

Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1992 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1992.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in ga pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljano.

Deratizacija proti glodalcem se opravlja v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev ter v govejih hlevih s 7 kravami molznicami ali najmanj 20 pitancev.
Deratizacija objektov se opravi na stroške imetnika živali.

Kršenje določil te odredbe se kaznuje po določilih zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85).

Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 2. člena, ki velja do sprejetja novega zakona o zdravstvenem varstvu živali in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov.