TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki in 1. odstavku 2 točke izreka spremeni tako, da pravilno glasi:

„1. Ugotovi se, da je imela tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in je ugotovitveni sklep, ki ga je izdala tožena stranka dne 16. 12. 2008 nezakonit ter je tožeči stranki delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 11. 2008, nezakonito prenehalo.

2. Delovno razmerje tožeči stranki ni prenehalo dne 22. 12. 2008, temveč je trajalo do 16. 4. 2009. Tožena stranka je dolžna tožnici za to obdobje obračunati in izplačati pripadajoče neto plače, ki bi jih prejela v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 11. 2008, zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne mesečne plače dalje, ji od bruto plače odvesti davke in prispevke in ji priznati delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, v 8 dneh, pod izvršbo.

V presežku kar zahteva tožnica več (razliko do bruto plače), se zahtevek zavrne.

V 2. odstavku 2. točke (ko tožnica zahteva plačilo odškodnine po 118. členu ZDR) in 3. točke izreka sodbe (stroški postopka), se sodba razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in pritožbeni stopnji se pridrži za končno odločbo.

Dejstvo, da je tožena stranka kontinuirano pridobivala naročila za izdelavo grelnih sedežev za avtomobilsko industrijo, kaže na naravo opravljanja dejavnosti tožene stranke kot gospodarskega subjekta na trgu. Zgolj zato ker z naročniki ni imela sklenjenih fiksnih pogodb oziroma zaradi bojazni, da bodo posamezne pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehale veljati oziroma ne bodo podaljšane, s čimer bi se zmanjšal obseg dela na delovnem mestu tožnice, s tožnico ni zakonito sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas.