TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1616/2005 z dne 5. 3. 2008 se zavrne.

Z odločbo o denacionalizaciji (v zvezi z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča) je bil, v okviru v njegovo korist vzpostavljenega lastninskega deleža na celotni nepremičnini, pritožničinemu pravnemu predniku vrnjen tudi njegov lastninski delež na nacionaliziranem delu nepremičnine. Ker je pritožnica s tem dosegla odločitev, za katero se je zavzemala v konkretnem denacionalizacijskem postopku, na način, določen v odločbi o denacionalizaciji (tj. z upoštevanjem iz nacionalizacije izvzetih stanovanj), pa je določljiv tudi lastninskemu deležu pritožničinega pravnega prednika na celotni nepremičnini ustrezen (sorazmeren) njegov lastninski delež na nacionaliziranem delu nepremičnine, izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati kršitve 33. člena Ustave. Ker je pri odločanju upoštevalo okoliščino, da površine v korist posameznih solastnikov iz nacionalizacije izvzetih stanovanj niso bile enake in da površine stanovanj, ki so bila v korist posameznih upravičencev izvzeta iz nacionalizacije, niso bile sorazmerne njihovim lastninskim deležem, ki so jih (glede na celoto stanovanjskih površin) imeli na nepremičnini pred podržavljenjem, Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo ni kršilo načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. V postopku z ustavno pritožbo se ni mogoče samostojno sklicevati na 2. člen Ustave, ker ta ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker pritožnica očitka o kršitvi 22. člena Ustave ni utemeljila, ga Ustavno sodišče ni moglo presojati.