TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Določbe 635. člena OZ ne gre razlagati na tak način, da lahko stranka s kasnejšo tožbo popravi, kar je z ugovorom pred tem zamudila. V prejšnjem postopku, ko je tožeča stranka kot naročnik podala ugovor znižanja plačila, je bil njen ugovor zavrnjen zaradi presplošnih in nekonkretiziranih navedb o pravočasnem grajanju napak in uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov. S tem je imela vso možnost uveljaviti svoje jamčevalne zahtevke že tam, pa je bila pri tem neuspešna. Okoliščina, da o ugovoru ni bilo odločeno v izreku sodbe, pri tem ne igra odločilne vloge. Sodišče je namreč odločilo, da je bila stranka kot izvajalec upravičena do celotnega plačila in ugovor naročnika, ki je imel naravo jamčevalnega zahtevka, zavrnilo. Drugačna odločitev sodišča v zdajšnjem sporu bi posegala v pravnomočno sodbo.

Določba 636. člena OZ, ki izvajalcu jemlje pravico sklicevanja na potek rokov, pomeni izjemo od splošnih pravil in je kot tako ni mogoče razlagati na široko. Res je, da je tožena stranka profesionalna oseba, od katere se zahteva večja skrbnost. Ampak to še ne pomeni, da ji je vsaka morebitna napaka opravljenega dela, ki se lahko pokaže, že zaradi tega znana in naročniku ni treba spoštovati zakonsko določenih rokov. Prav tako ni mogoče 636. člena OZ razumeti tako, da z obvestilom o napaki slednja postane izvajalcu znana in s tem izgubi pravico do sklicevanja na zamujene roke. Takšne razlage bi pretirano posegle v primarna pravila jamčevalnih zahtevkov pri podjemni pogodbi, ki od naročnika zahtevajo, da izvajalca o napakah obvesti v določenem roku in v predpisanem roku zahtevek tudi sodno uveljavi.