TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti.

V zadevi je pomembno, da prenosna družba na prevzemno ali novoustanovljeno družbo, kot v konkretnem primeru, prenese le del svojega premoženja, saj po prenosu obrata ne preneha obstojati kot pravna oseba. Gre za logično opredelitev, saj bi v nasprotnem primeru po prenosu celotnega premoženja prenehala kot samostojni pravni subjekt. Kot izhaja iz 39. člena ZDDPO-2, obrat ni že vsako premoženje, ki ga prenosna družba prenese na prevzemno ali novoustanovljeno družbo. Zajema namreč sredstva in tudi obveznosti, ki se prenašajo na prevzemne ali novoustanovljene družbe. Katero premoženje je v praksi mogoče obravnavati kot obrat, je treba presoditi v posameznem primeru ter pri tem izhajati iz ekonomske vsebine premoženja. Praviloma zgolj naložbeno premoženje ne izpolnjuje pogojev za obrat. V skladu z 39. členom ZDDPO-2 torej ne zadostuje, da je preneseni obrat z organizacijskega vidika sposoben tvoriti neodvisno poslovanje, pač pa se mora prenesti tudi vsa sredstva in vire teh sredstev oziroma obveznosti, ki so povezane s prenesenim obratom.