TFL Vsebine / Revija Pamfil

Redko katero vprašanje v zvezi z (družbeno) enakostjo in diskriminacijo je pri nas v zadnjih letih zaznamovalo javno razpravo tako, kot prizadevanja za uveljavitev enakega položaja LGBT-oseb, parov in njihovih družin. Ob problemih sistemske diskriminacije nekaterih drugih družbenih skupin, kot so na primer Romi ali invalidi, na katere tako rekoč »tradicionalno« opozarjajo (vsaj) nekatere institucije za človekove pravice, je v civilnodružbenem, medijskem, političnem in pravnem diskurzu, stopilo v ospredje tudi vprašanje diskriminacije LGBT oseb. LGBT gibanje v Sloveniji ima sicer dolgo zgodovino; kot ugotavlja na primer Kuhar »[t]o gibanje [v osemdesetih letih prejšnjega stoletja] ni vzpostavilo le političnega prostora za izrekanje zahtev po pravicah in nediskriminaciji ter kulturnega in socialnega prostora za socializacijo gejevske in lezbične skupnosti, pač pa je vzpostavilo tudi prostor za teoretski premislek o vprašanjih, povezanih s homoseksualnostjo.« Kljub temu pa se zdi, da so vprašanja diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza pravno sfero v polni meri dosegla šele v obdobju zadnjih nekaj let.