4428. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), ter 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 15. člena statuta Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 8. redni seji dne 13. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
V Občini Cerkvenjak se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Cerkvenjak in se namensko uporabljajo za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter investicije v komunalno infrastrukturo na območju Občine Cerkvenjak.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
Glede na gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi in splošno opremljenost s komunalno infrastrukturo, se območje Občine Cerkvenjak razdeli na:
-
stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja Cerkvenjak;
-
ostala stavbna zemljišča na območju Občine Cerkvenjak, ki so opremljena z vodovodom, in električnim omrežjem.
Meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart v merilu 1:5000 iz kartografskega dela prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Cerkvenjak in so sestavni del tega odloka ter so občanom na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkvenjak.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah,za katere se plačuje najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, peskokopi, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov ter vsi ostali infrastrukturni objekti in površine, ki služijo za opravjanje poslovnih dejavnosti in ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št.110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe le-teh,
2.
lega stavbnega zemljišča,
3.
namembnost oziroma vrsta dejavnosti,
4.
druge poslovne površine,
5.
izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in poslovnih dejavnostih, ter obremenjevanje okolja infrastrukture,
6.
druga stavbna zemljišča,
7.
opuščenost in dotrajanost objekta,
8.
nezazidana stavbna zemljišča,
9.
uporaba javnih površin.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
--------------------------------------------------------
Opis opremljenosti Število točk
--------------------------------------------------------
1. CESTE
a) cesta v makadamski izvedbi 5
b) cesta v asfaltni izvedbi 10
c) cesta z vsaj enim hodnikom za pešce 15
2. PARKIRIŠČA
urejena parkirišča 20
3. KANALIZACIJA 15
4. JAVNI VODOVOD
a) z upravljalcem v skladu z zakonom 10
b) brez upravljalca v skladu z zakonom 30
5. ELEKTRIČNO OMREŽJE
a) v zračni izvedbi 10
b) v zemeljski izvedbi 15
6. TELEFONSKO OMREŽJE 10
7. JAVNA RAZSVETLJAVA 15
--------------------------------------------------------
Stavbna zemljišča, ki niso opremljena oziroma nimajo možnosti priključitve na vsaj vodovodno in električno omrežje se ne točkujejo po tem odloku.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
-
priključka na javno cesto, vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje ter druge objekte individualne komunalne opreme, če je omrežje na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
-
uporabe objektov in naprav skupne rabe, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 250 m,
-
priključka na telefonsko omrežje, če je objekt dejansko priključen na telefonsko omrežje.
Javni vodovodni sistem je sistem, iz katerega se oskrbuje najmanj pet gospodinjstev ali dvajset ljudi. Za sistem z upravljalcem v skladu z zakonom se smatra vodovodni sistem za katerega je organizirana obvezna gospodarska javna služba oziroma so se pričeli izvajati postopki za organizacijo le-te v skladu z zakonom. Za sistem brez upravljalca v skladu z zakonom pa se smatra javni vodovodni sistem, katerega upravljanje ni organizirano v skladu z zakonom.
7. člen
Lega in namembnost oziroma vrsta dejavnosti
Glede na lego in namembnost oziroma vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti oziroma namembnost Lega stavbnega zemljišča/število točk
I. območje II. območje
----------------------------------------------------------------------------------------------------
A) Stavbna zemljišča za stanovanjske namene 100 75
B) Stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih
dejavnosti, obrtnih dejavnosti in trgovine 150 100
C) Stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim 30 10
D) Stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva,
poštnih in telekomunikacijskih storitev,
zavarovalništvo, menjalnice 1500 1200
E) Stavbna zemljišča za namene družbenih dejavnosti 100 70
F) Stavbna zemljišča za počitniške objekte 800 800
----------------------------------------------------------------------------------------------------
8. člen
Druge poslovne površine