na dokumentu
Portal TFL
Up-388/03 - Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 213/2000 z dne 6. 3. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. ...
OPOMBA US RS
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-388/03
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US25096
GESLA
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.13.15 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Prepoved reformatio in peius (28).
5.3.13.53 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (29).
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 213/2000 z dne 6. 3. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 428/98 z dne 21. 4. 2000
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
nesprejem ustavne pritožbe
IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 213/2000 z dne 6. 3. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 428/98 z dne 21. 4. 2000 se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
Iz sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, kako je to rešilo vprašanje avtentičnosti pritožnikovega podpisa. To je storilo s primerjanjem spornega podpisa z drugimi listinami v spisu, za katere pritožnik ni nikoli trdil, da katere izmed njih ne bi sam podpisal. Vrhovno sodišče je torej razumno obrazložilo, kako je rešilo to vprašanje.
Po stališču Vrhovnega sodišča zagovornica zgolj na podlagi tega, da je poslala prošnjo za preklic naroka, še ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res prestavilo. V nadaljevanju Vrhovno sodišče še pojasnjuje, zakaj bi zagovornica morala sklepati, da bo sodišče narok vseeno opravilo, prav tako pa pojasnjuje, zakaj je zmotno stališče obrambe, da bi moralo sodišče pozvati obdolženca, naj si vzame drugega zagovornika. Glede na to je očitno, da niti pri tem stališču Vrhovnega sodišča ni šlo za samovoljno oziroma arbitrarno stališče in da niti v tem smislu očitno ni šlo za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Pritožnik ni izkazal z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi bil zavrnjeni dokaz pravno relevanten in zanj ugoden, zato ni izkazal, da bi mu bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.