TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP).

Določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.

Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja, temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal.