Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-3865/2016, stran 13259 DATUM OBJAVE: 29.12.2016
VELJAVNOST: od 30.12.2016 / UPORABA: od 30.12.2016
RS 87-3865/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 30.12.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3865. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10), določb 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15; v nadaljevanju: ZIPRS1617), določb VI. poglavja in 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), določb 218.–218.d členov Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 15. redni seji dne 21. 12. 2016 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Mirna Peč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
V Občini Mirna Peč se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
2. člen
Stavbno zemljišče
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele.
3. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma drugi stvarno pravni upravičenec, najemnik in drugi neposredni uporabnik).
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
4. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri kakovostne skupine. Kakovostne skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
-
lego stavbnega zemljišča (oziroma na bližino središča občine),
-
gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
-
opremljenost s komunalno infrastrukturo,
-
način pozidave (vrsta, gostota in značaj pozidave).
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
-
v občinskem prostorskem načrtu po svoji namembnosti opredeljena kot območja urejena s prostorsko izvedbenimi akti,
-
v občinskem prostorskem načrtu opredeljena kot območja stavbnih zemljišč,
-
v občinskem prostorskem načrtu po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Meje območij, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so določene na podlagi podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije o mejah naselij in podatkov kartografskih delov Odloka o prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (OPN) ter veljavnih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Grafični prikazi območij so na vpogled na sedežu Občine Mirna Peč.
1.
kakovostna skupina:
Mirna Peč,
2.
kakovostna skupina:
Biška vas, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči,
3.
kakovostna skupina:
vsa ostala naselja in območja izven 1. in 2. kakovostne skupine.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma od poslovne površine stavbe. Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS. V primeru, da se podatki zavezanca razlikujejo od podatkov Geodetske uprav RS, občinska uprava v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovi dejansko stanje. V primeru gradnje in spremembe namembnosti objektov se za odmero nadomestila uporabljajo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisne površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč izven zgradb in so namenjene poslovni dejavnosti (nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi in druge površine, ki so namenjene opravljanju poslovne dejavnosti).
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki se uporablja za določen namen opredeljen s tem odlokom.
6. člen
Namen uporabe stavbnega zemljišča
Glede na namen uporabe zemljišča oziroma glede na vrsto dejavnosti so stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) po tem odloku razvrščena: