TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu v 1. tč. izreka delno spremeni tako, da se

zavrne zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za odpovedni rok v

znesku 273.809,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve

tožbe dne 21.12.2004 do plačila in v tč. 3 izreka tako, da se

stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti

tožnici, znižajo z zneska 169.200,00 SIT na 76.258,81 SIT.

V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v

nespremenjenem izpodbijanem delu (v 1. tč. glede plačila razlike

v odpravnini, v 3. tč. glede povračila stroškov postopka v višini

76.258,81 SIT SIT) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica je toženi stranki dolžna povrniti stroške pritožbenega

postopka v višini 23.946,57 SIT v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine za odpovedni rok v

višini 273.809,40 SIT se revizija dopusti, ne dopusti pa se

revizija glede zavrnitve pritožbe tožene stranke zoper odločitev

o plačilu razlike v odpravnini.

 

1. Če sodišče v dveh podobnih primerih ne pride do enakega

rezultata, ker stranki na različen način dokazujeta svoje trditve

in je različna odločitev posledica različne ugotovitve dejanskega

stanja, ni podana kršitev ustavne pravice do enakega varstva

pravic.

2. Zahtevek za izplačilo odpravnine zaradi podane redne odpovedi

PZ iz poslovnega razloga je denarni zahtevek, ki ga delavec lahko

uveljavlja direktno pred sodiščem.

3. Zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi napačno odmerjenega

odpovednega roka je vezan na predhodno ugotovitev, da je

delodajalec delavcu nepravilno zaključil delovno razmerje, ker mu

ni pravilno določil odpovednega roka. Zato mora delavec najprej

izpodbijati odločitev o prenehanju delovnega razmerja, sicer

začne podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga glede

določitve odpovednega roka učinkovati in delavec ne more uspešno

uveljavljati protipravnosti odpovedi PZ kot enega od elementov

odškodninske odgovornosti.