TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožencev se v celoti, pritožbi tožnikov pa delno ugodi in se sklep v 1., v delu 2. točke izreka (razen glede zavrnitve zahtevka za posestno varstvo v zvezi s tožnikovim opravljanjem gospodarske dejavnosti na parcelah št. 311, 312, 313, 314, 315 in 316, vse k. o. X), v 4. in 5. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem, to je v 2. točki izreka glede zavrnitve zahtevka za posestno varstvo v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti na parcelah št. 311, 312, 313, 314, 315 in 316, vse k. o. X in v 3. točki izreka, se pritožba tožnikov zavrne in sklep potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodna praksa v motenjskih sporih še zmeraj dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. V novejši sodni praksi je zaslediti tudi teoretično pravilnejše ravnanje, ko sodišča ugotovitvene dele tožb zavračajo, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev - nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je, kot utemeljeno izpostavljata pritožnika, spregledalo, da je s tem prva točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencema prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnika, ostala v pretežni meri nedorečena. Ob izbranem pristopu bi moralo sodišče prve stopnje dejanja, ki so tožencema prepovedana, natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.

Posestno varstvo je začasno varstvo in je smiselno le do dokončanja spora o pravici, zato je utemeljen zaključek, da tožnik, ki v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice, ne uživa več posestnega varstva.