Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 27-1154/2009, stran 3881 DATUM OBJAVE: 6.4.2009
VELJAVNOST: od 21.4.2009 / UPORABA: od 21.4.2009
RS 27-1154/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 21.4.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1154. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija
Na podlagi 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08), 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Idrija na 18. redni seji dne 26. 3. 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija
o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošna opredelitev)
Ta odlok na celotnem območju Občine Idrija (v nadaljevanju: občina) ureja pogoje in načine izvajanja javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
-
organizacijsko in prostorsko zasnovo storitev javne službe,
-
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
-
objekte in naprave v posesti uporabnikov in izvajalca javne službe,
-
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
-
meritve in obračun storitev javne službe,
-
prekinitve oskrbe s pitno vodo,
-
varstvo uporabnikov,
-
vire financiranja javne službe,
-
pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov,
-
druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
2. člen
(splošna ureditev)
Ta odlok ureja tudi:
-
upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav javnega vodovoda,
-
pogoje za priključevanje na javni vodovod,
-
uporabo javnega vodovoda,
-
odmero in obračun storitev javne službe,
-
postopke zoper kršitelje odloka,
-
druge zadeve, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
3. člen
(javna služba)
Občina Idrija skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja ugotavlja, da obstaja javni interes za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja v okviru izvajanja storitev javne službe ter s tem posledično tudi za izgradnjo manjkajočega omrežja javnega vodovoda, ki so akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet javne službe.
4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih.
5.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
6.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
7.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
8.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
9.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
10.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
11.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
12.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda.
13.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
14.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
15.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
16.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih javne gospodarske infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.
17.
Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjeno oskrbi s pitno vodo.
18.
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
19.
Izvajalec javne službe je fizična ali pravna oseba oziroma več fizičnih ali pravnih oseb, ki v skladu s predpisom občine izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo.
Pojmi uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja storitev javne službe, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
(oblike izvajanja javne službe)
Občina zagotavlja izvajanje javne službe po tem odloku v naslednjih oblikah:
-
v javnem podjetju,
-
v režijskem obratu,
-
v javnem gospodarskem zavodu,
-
s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javnonaročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.
6. člen
(območje in vsebina javne službe)
Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe.
Izvajalec javne službe ne sme posameznih storitev javne službe izvajati s podizvajalci, razen v izjemnih primerih in ob izrecnem soglasju občine.
7. člen
(javna pooblastila izvajalcu)
Predmet javne službe je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javne službe.
Občina podeli javno pooblastilo izvajalcu javne službe praviloma z upravno odločbo ob izbiri izvajalca javne službe, izjemoma pa tudi med trajanjem izvajanja javne službe.
Izvajalec javne službe pri izvrševanju javnega pooblastila, s katerim odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, ravna po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
8. člen
(izvajanje storitve)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
9. člen
(lokalna gospodarska javna infrastruktura)
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in s pomočjo katerega se zagotavlja storitve javne službe.
Javni vodovod je lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Vodovodni priključki niso objekti javnega vodovoda.
10. člen
(območje izvajanja oskrbe s pitno vodo)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo manjšo od 10m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev se izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
11. člen
(obseg storitev javne službe)
Izvajalec javne službe mora na celotnem oskrbovanem območju zagotoviti:
-
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in storitve javne službe,
-
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda, s katerim upravlja, zaradi obračuna storitev javne službe,
-
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
-
nadzor vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod,
-
vzdrževanje vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod,
-
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari, ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
-
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
-
monitoring kemijskega stanja vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,
-
monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
-
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
-
pripravo in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
-
pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto,
-
občasno hidravlično modeliranje in modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
-
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovanem območju,
-
vodenje evidenc v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
-
pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta,
-
druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
12. člen
(upravljavec zasebnega vodovoda)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero lastniki zasebnega vodovoda sklenejo pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
-
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
-
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
-
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja,
-
nadzor vodovodnih priključkov stavb na zasebni vodovod,
-
monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
-
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov,
-
meritve količin dobavljene vode, skladno s pogodbo o upravljanju,
-
obračun storitev.
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
13. člen
(kataster javnega vodovoda)
Občina zagotavlja vodenje zbirke podatkov o objektih in napravah javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster javnega vodovoda), ki vsebuje baze podatkov o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidratov, če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter priključkih na javni vodovod.
Kataster javnega vodovoda se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javnega vodovoda za posamezno vrsto omrežji in objektov gospodarske javne infrastrukture.
Izvajalec javne službe mora občini pripraviti vse potrebne strokovne podlage, evidence in podatke v elektronski obliki za uskladitev delno vzpostavljenega katastra javnega vodovoda in za vodenje katastra javnega vodovoda.
Kataster javnega vodovoda z vsemi zbirkami podatkov je last občine.
Kataster javnega vodovoda se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
14. člen
(vpogled v kataster)
Vpogled v podatke katastra javnega vodovoda je javen.
Do podatkov katastra javnega vodovoda se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava na podlagi predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
15. člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec javne službe pripravi tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem vodovodu in storitvah javne službe v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik sprejme občinski svet.
16. člen
(uporabnik)
Uporabnik vode iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta, v katerem se rabi pitno vodo. V primeru, da lastnik s pogodbo obveznosti po tem odloku prenese na najemnika oziroma sopogodbenika, je z njima solidarno odgovoren.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način določen v nadaljevanju tega odloka.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V POSESTI UPORABNIKOV IN IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
17. člen
(stvarno pravna razmerja javnega vodovoda)
Javni vodovod je last občine in se odda v najem izvajalcu javne službe.
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka omrežje javnega vodovoda oziroma na njih stojijo objekti ali naprave javnega vodovoda, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini ustanoviti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico.
V primeru, da lastnik ne ustanovi stvarnopravne pravice na nepremičnini, mora izvajalec javne službe o tem obvestiti občino, ki prične razlastitveni postopek z odvzemom lastninske pravice ali z omejitvijo oziroma obremenitvijo lastninske pravice lastnika zemljišča v skladu z zakonom.