Nalaganje dokumenta...
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1920/2012, stran 4653 DATUM OBJAVE: 15.6.2012
VELJAVNOST: od 30.6.2012 / UPORABA: od 30.6.2012
RS 45-1920/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 30.6.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1920. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/11), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/01, 110/07, 67/11 (68/11 – popr.)), Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestno cementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 97/06), Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06, 100/10), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kobarid (Uradni list RS, št. 38/10) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na 15. seji dne 24. 5. 2012 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta odlok obravnava način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Kobarid tako, da določa:
-
prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe,
-
vrsto in obseg storitev javne službe,
-
vrste komunalnih odpadkov,
-
ravnanje z odpadki,
-
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
-
vire financiranja javne službe,
-
obračun storitev ravnanja z odpadki,
-
nadzor nad izvajanjem odloka.
(2)
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. člen
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
-
povzročiteljem odpadkov izboljšati dostop do storitev javne službe,
-
zagotoviti učinkovito zajemanje in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
-
vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
-
uveljavitev načela "stroške plača povzročitelj odpadkov",
-
izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
-
izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
-
sprejemljivost ukrepov za okolje,
-
preprečevanje neorganiziranega in divjega odlaganja odpadkov,
-
zagotoviti oddajo odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
-
zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
3. člen
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni (v nadaljevanju: odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo, štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste odpadke, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi zmanjšanja izrabe kapacitete urejenih odlagališč odpadkov (v nadaljevanju: ločeno zbrani odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo kosovnih odpadkov štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev štejejo tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in so navedeni v Prilogi 2 tega odloka (v nadaljevanju: nevarni odpadki).
Mešani odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče.
Odpadna embalaža, ki je odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz, predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje in predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
Kompostnik je zabojnik na vrtu ali kompostna posoda za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu javne službe. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in predstavljajo občinsko infrastrukturo.
Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu javne službe.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice le-te prepuščajo izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.
Poslovna površina je uporabna površina, ki predstavlja tisti del neto tlorisne površine stavbe, ki ustreza namenu in uporabi stavbe po slovenskem standardu SIST ISO 9836.
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
4. člen
Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali odpadki.
II. PROSTORSKA IN ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
(1)
Občina Kobarid (v nadaljevanju: občina) zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2)
Z infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi izvajanju javne službe na celotnem območju občine gospodari Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
6. člen
(1)
Javna služba obsega ravnanje z odpadki.
(2)
Ravnanje z odpadki zajema:
-
zbiranje, odvoz in odlaganje mešanih odpadkov,
-
zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov,
-
zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
-
zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
-
zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
-
kompostiranje bioloških odpadkov,
-
obdelavo odpadkov,
-
oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
-
oddajanje ločeno zbranih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
-
sortiranje in tehtanje odpadkov,
-
odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov,
-
nadzor odlagališča po zaprtju,
-
ekološko obveščanje in osveščanje občanov.
(3)
Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo s podizvajalci, s katerimi mora imeti sklenjene podizvajalske pogodbe.
7. člen
Izvajalec določa projektne pogoje, izdaja soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
8. člen
Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka sprejme Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki.
9. člen
(1)
Povzročitelj odpadkov je vsak pravni subjekt, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:
-
fizične osebe v gospodinjstvu;
-
fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in razpolagajo s poslovnimi prostori;
-
lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;
-
pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;
-
lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz 45. člena tega odloka;
-
osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);
-
lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah;
-
osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2)
Za potrebe izvajanje tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca javne službe gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
(3)
V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4)
Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.
(5)
Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih kot so šolanje v tujini, zdravljenje, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili.
(6)
Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, npr. vodovodni priključek, električni priključek.
IV. VRSTE ODPADKOV
10. člen
(1)
Odpadki so razvrščeni v skladu z Uredbo o odpadkih v klasifikacijsko skupino odpadka 20 01 in 20 03, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(2)
Določbe tega odloka ne veljajo za:
-
greznične gošče,
-
nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,
-
živalske odpadke,
-
gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,
-
ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi predpisi.
V. ZBIRANJE ODPADKOV
11. člen
(1)
Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v razsutem stanju v namenske zabojnike za odpadke, katerih vrsto in število določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov.
(2)
Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine zabojnikov za odpadke.
(3)
Izvajalec praviloma v breme javne službe nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje.
(4)
Izvajalec vodi namenske zabojnike za odpadke v evidenci osnovnih sredstev.
(5)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov.
(6)
Zabojniki za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja odpadkov ali za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in strukturo odpadkov, lahko odredi izvajalec posamične zabojnike za posamezne povzročitelje odpadkov.
(7)
Lokacija postavitve zabojnikov za odpadke se določi skladno s 14. členom tega odloka.
12. člen
(1)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca.
(2)
Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z rednim razporedom odvozov odpadkov oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.
(3)
Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(4)
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.
A) ZBIRANJE MEŠANIH ODPADKOV
13. člen
(1)
Za zbiranje mešanih odpadkov se uporabljata dva sistema:
-
zbiralni sistem: povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov, in
-
prinašalni sistem: zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem odpadkov skupaj, kateri odpadke odlagajo v skupne tipizirane zabojnike.
V prinašalni sistem so vključena tudi naselja oziroma njihovi deli, kjer zbiralni sistem ni možen ali ekonomsko upravičen.
(2)
Oba sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena za:
-
gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
-
gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
-
kmetijska gospodarstva,
-
obrt, industrijo in poslovne prostore,
-
pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
14. člen