Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje

3043. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8), v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) je Občinski svet Občine Kočevje na 21. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet Občinskega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kočevje, ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)

Strateški del občinskega prostorskega načrta Občine Kočevje predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev.

(3)

V izvedbenem delu OPN določa:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje,

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4)

Cilj OPN je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)

OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. V postopku priprave in sprejema OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

(2)

Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz poglavij:

1.

Uvodne določbe

2.

Strateški del

3.

Izvedbeni del

4.

Prehodne, posebne in končna določba

Priloga: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora

(3)

Grafični prikazi OPN vsebujejo:

-

Strateški del:

I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Kočevje (M cca 1:85.000)

II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:65.000)

III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:65.000)

IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1: 65.000)

V. Prikaz okvirnih območij naselij, izjemnih krajin in odprtega prostora (M 1:65.000)

VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:65.000)

-

Izvedbeni del:

1.

Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)

2.

Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)

3.

Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)

4.

Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest na območju UN Kočevje

P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil

P2: Prečni profili javnih cest

(4)

V postopku priprave in sprejema OPN Kočevje je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.

3. člen

(obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge vsebujejo:

1.

Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije

2.

Prikaz stanja prostora

3.

Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN

4.

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5.

Obrazložitev in utemeljitev OPN

6.

Povzetek za javnost

7.

Okoljsko poročilo

4. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

EO: enostavni objekt

-

EUP: enota urejanja prostora

-

FI: faktor izrabe gradbene parcele

-

FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele

-

GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture

-

NO: nezahtevni objekt

-

NRP: namenska raba prostora

-

OKN: opuščeno (kočevarsko) naselje

-

OPN: občinski prostorski načrt

-

OPPN: občinski podrobni prostorski načrt

-

OPR: oznaka za enote urejanja prostora v odprtem prostoru

-

IKR: oznaka za enote urejanja prostora v izjemnih krajinah

-

PIP: prostorski izvedbeni pogoji

-

PNR: podrobnejša namenska raba prostora

-

RPE: register prostorskih enot

-

UN: urbanistični načrt

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

2.

Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.

3.

Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.

4.

Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi), ki ima svetlo višino najmanj 1,6 m.

5.

Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim.

6.

Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.

7.

Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

8.

Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.

9.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).

10.

Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.

11.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.

12.

Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.

13.

Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture.

14.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

15.

Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.

16.

Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.

17.

Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.

18.

Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

19.

Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.

20.

Mansarda(M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

21.

Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.

22.

Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).

23.

Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta.

24.

Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.

25.

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.

26.

Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.

27.

Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.

28.

Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.

29.

Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.

30.

Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.

31.

Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega vodno in priobalno zemljišče.

32.

Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.

33.

Opuščena (kočevarska) naselja (OKN) so območja nekdanjih (praviloma kočevarskih) vasi in zaselkov, ki so bili po drugi svetovni vojni opuščeni in so v naravi različnih tipov. Nekatera so brez poselitve in brez pozidave, na drugih so se razvile velike kmetije, ponekod se je ohranila posamezna domačija, lovska oziroma gozdarska koča, na nekaterih so zrasla počitniška naselja ipd. V izvedbenem delu tega OPN se nekaterim obravnavanim opuščenim (kočevarskim) naseljem ohrani oziroma opredeli stavbno zemljišče za različne namene. Preostala opuščena (kočevarska) naselja se ohranijo v kmetijski ali gozdni namenski rabi in se urejajo z določili za te vrste namenskih rab prostora. Opuščena kočevarska naselja predstavljajo pomemben potencial za prostorski razvoj (možna je revitalizacija za različne namene, so na razmeroma dobro dostopnih in klimatsko ugodnih lokacijah) ter pomembno identitetno prvino Občine Kočevje in širšega prostora.

34.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

35.

Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

36.

Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).

37.

Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

38.

Priobalno zemljišče: zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Kolpa) 15 metrov od meje vodnega zemljišča (oziroma najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselja), na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča, če predpis s področja o vodah, ne določa drugače.

39.

Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.

40.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

41.

Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.

42.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.

43.

Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.

44.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

45.

Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.

46.

Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.

47.

Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.

48.

Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

49.

Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov, ter določi podrobne izvedbene pogoje. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

50.

Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

51.

Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

52.

Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.

53.

Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).

54.

Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.

55.

Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

56.

Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za potek prometa.

57.

Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. STRATEŠKI DEL

2.1 Splošne določbe

6. člen

(splošne določbe)

(1)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja razpršene poselitve.

(2)

Površina Občine Kočevje znaša 555,39 km² (podatek iz registra prostorskih enot, 2015).

2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

7. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)

Strategija prostorskega razvoja občine teži k uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.

(2)

Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.

(3)

Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, in sicer:

-

V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Kočevje razvija kot regionalno središče, ki se mu omogoči postopen razvoj v središče nacionalnega pomena.

-

Mesto Kočevje je kot središče regionalnega pomena z usmerjenim razvojem v središče nacionalnega pomena najpomembnejše središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje in prometno vozlišče. Zaradi naravnih pogojev, obmejne lege, redkega omrežja središč in slabše dostopnosti do središč nacionalnega pomena, se v središče regionalnega pomena Kočevje umeščajo najpomembnejše javne funkcije in dejavnosti družbene infrastrukture (izobraževanje, zdravstvo), ustvarjajo raznovrstna delovna mesta, razvijajo proizvodne dejavnosti in tako ustvarja višja funkcijo središča, ob skrbi za uravnotežen razvoj in dobro povezanost celotnega regionalnega območja ter se na ta način omogočijo pogoji za njegov postopen razvoj v središče nacionalnega pomena.

-

Zaradi zagotavljanja enakovrednosti slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi območji se v Kočevju z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj.

-

Mesto Kočevje se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje v omrežje drugih središč regionalnega in nacionalnega pomena.

-

Gravitacijsko območje Kočevja je zaključeno regionalno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. V omrežju urbanih naselij se razmeščajo družbene in storitvene dejavnosti ter druge funkcije javnega značaja glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev, drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih razmer.

-

Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo tudi lokalna središča in naselja z elementi lokalnega središča.

-

Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se na območju občine razvija v skladu z omrežjem središč.

-

V občini se zagotavljajo prostorske možnosti za dejavnost policije ter obrambe in zaščite v obsegu, ustreznem njihovima pomenu in vlogi na tem območju.

-

V lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo.

-

Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.

-

V omrežju urbanih naselij Kočevje krepi povezanost z Ljubljano in Novim mestom kot središčema nacionalnega pomena, s Črnomljem kot središčem regionalnega pomena, z Ribnico kot medobčinskim središčem ter z občinskimi središči Kostel-Fara, Osilnica, Loški Potok, Videm-Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Semič.

(4)

Strategija upošteva varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih varstvenih režimov.

(5)

Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih, oskrbnih in družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

(6)

Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.

(7)

Območje Občine Kočevje se krepi tudi zaradi obmejne lege. Razvijajo se tudi tiste dejavnosti, ki bodo vlogo naselij v občini z usklajenim razvojem prometnega omrežja razširile čez mejo ter s tem pripomogle k njihovi konkurenčnosti v mednarodnem prostoru.

(8)

Območje Občine Kočevje bo postalo privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, zato se bodo urejala zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javni prostor.

(9)

Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo Kočevja. Zagotavljajo se:

-

prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč in naselij z elementi lokalnega središča, ki bodo nosilci razvojnih programov in oskrbe na posameznih podeželskih območjih,

-

zadržan razvoj podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja ter z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,

-

ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal ter sklenjenih gozdnih območij, z možnostjo revitalizacije opuščenih naselij in naselij v odmiranju ter s preprečevanjem razpršene gradnje oziroma njeno sanacijo,

-

prostorske možnosti za razvoj sodobnega kmetijstva predvsem na območju Kočevskega polja in drugih ravninskih območij z velikim pridelovalnim potencialom, na preostalih območjih pa se spodbuja predvsem razvoj alternativnih oblik kmetovanja in dopolnilnih dejavnosti.

(10)

Območja sklenjenih gozdov se ohranjajo kot območja prepoznavnosti prostora, ki je pomembna tudi zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Uravnotežen prostorski razvoj občine se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Kočevju in v drugih večjih naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: GJI).

(2)

Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedeni kot ena od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Kočevju in drugih večjih središčih, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.

(3)

Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo obvoznice Kočevja in v okviru 3. a razvojne osi, z gradnjo drugih novih cest, s prenovami obstoječih prometnic (cest, železniške proge, kolesarskih poti) in z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti.

(4)

Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavljata s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij (izboljšava energetske oskrbe in telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter rabo geotermičnih virov, sončne energije in drugih alternativnih energetskih virov) ter z novogradnjami in prenovami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemi za oskrbo s pitno vodo.

(5)

Nadgrajevanje prepoznavnosti prostora Kočevja in podeželskih območij občine, krajine in grajenih struktur, ustvarjanje novih kakovosti v prostoru in ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja obstoječih naselij, z revitalizacijami opuščenih naselij, s sanacijo območij razpršene gradnje in drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prepoznavnosti prostora občine, ki jo ustvarjajo predvsem sklenjeni gozdovi, kraška polja, obkolpski prostor in poselitvene strukture.

(6)

Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se omogoča s prenovo historičnih jeder naselij in z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

(7)

Omogoča se neoviran dostop javnih objektov in površin funkcionalno oviranim osebam.

(8)

Razvoj občine prispeva k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje svetlobne onesnaženosti, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.

(9)

Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.

(10)

S prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.

(11)

Zagotavljanje varstva ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(12)

Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami.

2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Kočevja, lokalnih središč in naselij z elementi lokalnega središča. Za razvoj se prednostno izkoristijo nezadostno ali neprimerno izkoriščene obstoječe površine stavbnih zemljišč v naseljih. Za krepitev vloge Kočevja in lokalnih središč ter naselij z elementi lokalnega središča se zagotavljajo tudi nove površine, tako da se krepi urbana struktura naselij.

(2)

Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti je treba upoštevati sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine, ohranjanja narave in drugih okoljskih omejitev.

(3)

Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ali možnostjo za komunalno opremljanje. Večje gospodarske cone se tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo na območju Kočevja (LIK, LIK I in LIK II, Melamin), v navezavi na pomembnejše prometne povezave – regionalne ceste, predvideno obvoznico in 3. a razvojno os ter železnico. Gospodarske dejavnosti se razvijajo tudi v lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča Predgrad, Kočevska Reka, Mozelj, Morava, Štalcerji, kjer se praviloma urejajo ustrezne cone; v manjšem obsegu, npr. v okviru obrtnih in manjših proizvodnih dejavnosti, pa se gospodarske dejavnosti razvijajo tudi v drugih naseljih glede na prostorske možnosti in omejitve, prometno dostopnost in infrastrukturno opremljenost. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se postopoma selijo obstoječe gospodarske dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in za družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic ter druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo na območja centralnih dejavnosti.

(4)

Prostorske možnosti za razvoj obrambnih dejavnosti in policije se zagotavljajo predvsem na obstoječih lokacijah.

(5)

Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila ter za različne tipe in velikosti stanovanj se zagotavljajo predvsem na območju Kočevja ter v lokalnih središčih Stara Cerkev, Kočevska Reka, Predgrad in v naseljih z elementi lokalnega središča Livold, Mozelj, Stari Log, Koprivnik, Morava, Štalcerji, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij. Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila stanovanj se z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih zagotavljajo tudi v vseh preostalih naseljih. Pri tem se poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje in podobno. Na površinah za gradnjo stanovanj se z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih zagotavljajo racionalna raba prostora, varčevanje z energijo in varčna raba materialov za gradnjo. Stanovanjska gradnja se usmerja na območja, na katerih je mogoče zagotavljati komunalno opremljenost in dostopnost.

(6)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu tudi: centralne dejavnosti) se usmerjajo predvsem na funkcionalno zaokrožena območja v Kočevju, Stari Cerkvi, Kočevski Reki, Predgrad, Livoldu, Mozlju, Starem Logu in Koprivniku. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo nove ureditve za te dejavnosti, vključno z odprtimi javnimi prostori, vse s ciljem doseganja visoke kakovosti oskrbe prebivalcev, pa tudi oblikovanja ustreznih programov za nadgrajevanje prepoznavnosti Kočevja kot regionalnega središča, ki se razvija v nacionalno središče. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.

(7)

Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično-rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na območju Kočevja, Predgrada, doline Kolpe, Kočevske Reke, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi ter skladnih s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju sklenjenih gozdov, predvsem na Stojni, Kočevski Mali gori ter po Kočevskem Rogu se v lovskih, planinskih in gozdarskih kočah razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z osnovnimi dejavnostmi koč (lovstvo, pohodništvo in izletništvo, gozdarstvo), s cilji ohranjanja narave (ogled naravnih znamenitosti) ter oživljanjem opuščenih kočevarskih naselij. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.

(8)

Lokacije stanovanj, centralnih dejavnosti, gospodarskih con ter turističnih dejavnosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.

10. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.

(2)

Kočevje se razvija kot regionalno središče, ki se mu omogoči postopen razvoj v središče nacionalnega pomena ter kot občinsko središče z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter številnimi javnimi funkcijami občinskega in regionalnega pomena. Oblikuje se kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno ipd. središče občine in Jugovzhodne Slovenije in tako predstavlja najpomembnejše središče med Ljubljano in Reko oziroma Novim mestom in Postojno. V ta namen se omogoča intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, predvsem izobraževanja. Zagotavljajo se zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta. Hkrati se zagotovijo površine za različne oblike stanovanjske pozidave različnih gostot. V ta namen se izboljša komunalna in prometna in infrastruktura, saj bo nadaljnji razvoj poselitve zelo odvisen od izgradnje obvozne in povezovalnih cest ter 3. a razvojne osi.

(3)

Stara Cerkev, Kočevska Reka in Predgrad se razvijajo kot lokalna središča, ki tvorijo osnovno ogrodje policentričnega razvoja poselitve. Njihova vloga v omrežju naselij je vzpostavljanje ravnovesja med močnim občinskim središčem in šibkim podeželjem. To so gospodarska, zaposlitvena, oskrbna, stanovanjska in kulturno-turistična središča, v katerih je sedež krajevne skupnosti in se razvijajo javni programi, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev, pokopališče, oskrbne, industrijske-obrtne dejavnosti ipd. Omogoča se razvoj gospodarskih dejavnosti, storitev in stanovanj ter ohranja in razvija bivanje v kakovostnih bivalnih okoljih. Dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bivanje, se usmerjajo v gospodarske cone.

(4)

Livold, Mozelj, Stari Log, Koprivnik, Morava in Štalcerji se razvijajo kot naselja z elementi lokalnega središča in skladno s tem pridobivajo pomembnejšo vlogo v omrežju naselij, tudi z oskrbnimi funkcijami in delovnimi mesti. V njih se zagotavlja vsaj eden od pomembnih javnih programov kot so (podružnična) osnovna šola, osnovne zdravstvene storitve, cerkev, pokopališče, trgovina in druge oskrbne ali obrtne dejavnosti, gasilski, kulturni ali vaški dom. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine za prenovo obstoječih in gradnjo novih stanovanj ter za družbene, oskrbne in gospodarske dejavnosti in opremljenost z GJI, s čimer se ohranja in krepi njihova vloga naselij z elementi lokalnega središča za oskrbo podeželskega gravitacijskega zaledja.

(5)

Druga naselja so: Borovec pri Kočevski Reki, Breg pri Kočevju, Brezovica pri Predgradu, Cesta, Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevje, Dol, Dolenja Topla Reber, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Ložine, Draga/Dragarji, Gorenja Bukova Gora, Gorenje, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenica, Grintovec, Hrib pri Koprivniku, Jelenja vas, Kačji Potok, Kleč, Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, Koče, Konca vas, Kot, Kralji, Lapinje, Laze, Laze pri Oneku, Luža, Mačkovec, Mahovnik, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Mrtvice, Muha vas, Nemška Loka, Nove Ložine, Novi Lazi, Ograja, Onek, Paka pri Predgradu, Pleš, Podlesje, Podstene, Polom, Preža, Prežulje, Primoži, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Rajndol, Rdeči Kamen, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Seč, Slovenska vas, Smuka, Spodnja Bilpa, Spodnji Log, Srednja Bukova Gora, Stari Breg, Staro Brezje, Suhi Potok, Tanči Vrh, Turkova Draga, Verderb, Videm, Vimolj pri Predgradu, Vrbovec, Vrt, Zajčje Polje, Zgornji Pokštajn, Žaga Rog, Željne. Z izjemo Gotenice, ki je namenjena predvsem upravnim dejavnostim (dejavnost policije), so vsa ta naselja pretežno ruralnega značaja, s stanovanji ter kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi, in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve ter potenciale širšega zaledja, npr. za razvoj turizma.

(6)

V nekaterih opuščenih (kočevarskih) in nekaterih vitalnih naseljih se dopušča možnost prenove – revitalizacije, sanacije oziroma ureditve za različne namene in dejavnosti (bivanje, turizem, posebne oblike bivanja, kmetijske, gozdarske, centralne dejavnosti ipd.): Vrbovec, Cesta, Hrib pri Koprivniku, Draga/ Dragarji, Mokri Potok, Sadni Hrib, Iskrba, Kačji Potok, Pleš, Lapinje, Luža, Grintovec, Stari Breg, Kot, Rajhenav, Podstene, Staro Brezje, Suhi Potok, Tanči Vrh, Videm, Srednja Bukova Gora in Gorenja Bukova Gora; če se z vidika varstva narave v naslednjih postopkih za spremembe OPN na podlagi predhodne presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja izkaže kot sprejemljivo, pa tudi naselja: Dolenja Topla Reber, Kleč, Preža, Prežulje, Muha vas, Verderb, Turkova Draga, Zgornji Pokštajn in Rdeči Kamen.

(7)

Preostala opuščena (kočevarska) naselja se ne revitalizirajo in se ohranijo v kmetijski ali gozdni namenski rabi ter se urejajo skladno z določili za te vrste namenskih rab prostora: Gorenja Topla Reber, Novi Log, Šenberg, Komolec, Pugled pri Starem Logu, Žiben, Rigelj, Novi Breg, Gorenji Mačkovec, Kumrova vas, Studeno, Ramsrigelj, Remergrund, Prerigelj, Turn, Gorenja Loka, Dolenja Bukova Gora, Kozice, Spodnji Pokštajn, Beli Kamen, Trnovec, Hreljin in druga. Opuščena (kočevarska) naselja Škrilj, Zdihovo, Kuhlarji in Svetli Potok se prav tako ne revitalizirajo ter se urejajo kot območja za potrebe obrambe.

(8)

Območja opuščenih kočevarskih naselij, ki so v prikazu stanja prostora opredeljena kot enote varstva kulturne dediščine, se varujejo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Zanje veljajo določila 84. in 101. člena tega odloka. Na območju vseh opuščenih (kočevarskih) naselij se lahko postavijo enotno oblikovana spominska obeležja v ohranitev spomina na nekdanje vasi.

-

Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To so: širše območje mestnega jedra Kočevja, širše območje Kočevskega jezera, smučišče pri Dolgi vasi in pri Borovcu, pogorje Stojne s planinskimi potmi in planinsko kočo, ruševinami gradov Fridrihštajn, Poljane in Strmec, dolina Kolpe s kopališči, kampi in drugimi rekreacijskimi površinami, vzletišče Novi Lazi, adrenalinski park pri Livoldu, nekatere gozdne, lovske in planinske koče (npr. pri Žagi Rog), območje pri Kočevski Reki (jezero, rekreacijsko območje), konjeniški center Dolnja Briga, motel Jasnica, gozdarske, lovske, planinske in druge koče, naravne in kulturne znamenitosti, planinske, pohodniške, gozdne učne in druge tematske poti ipd. ter opuščena naselja in zaselki.

(9)

Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. I. in III.

11. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Okrepi se prometna povezanost Kočevja z Ljubljano, Novim mestom, Žužemberkom, Črnomljem in Bloško planoto. Kočevsko-Ribniško območje bo z dograjeno in rekonstruirano s cestno povezavo čezmejnega pomena (3. a razvojna os), ki bo povezala Kočevje in Ribnico z avtocesto, ustrezneje navezano na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena, poleg tega pa bo rekonstrukcija obstoječe ceste Kočevje–Petrina izboljšala dostopnost zgornjega Pokolpja tudi s čezmejnim prostorom proti Delnicam oziroma Reki v Republiki Hrvaški.

(2)

Med Kočevjem in Novim mestom se z rekonstrukcijo obstoječe ceste vzpostavi cestna povezava nacionalnega pomena, ki je hkrati del notranjega obodnega cestnega prometnega obroča. Prav tako se med Kočevjem in Črnomljem ter Metliko z rekonstrukcijo obstoječe ceste vzpostavi cestna povezava nacionalnega pomena. Del notranjega obodnega cestnega obroča je tudi povezava od Novega mesta preko Kočevja proti Ribnici in Cerknici. Omenjene cestne povezave omogočajo učinkovito infrastrukturno povezavo med regionalnimi središči znotraj regije, kakor tudi z ostalimi regijami. Tudi druge regionalne ceste ter turistične regionalne ceste se rekonstruirajo in izboljšajo njihovi geometrijski elementi ceste.

(3)

Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih cest se zagotovijo boljša povezanost znotraj same regije in ustreznejše navezave na sosednje regije. Na posameznih delih občine so obsežna naravno ohranjena in predvsem zaradi naravne zgradbe doslej slabo dostopna območja, ki imajo velike dediščinske vrednosti ter specifične in pomembne razvojne potenciale na področju turizma. Zato je na teh predelih načrtovanje pomembnih prometnih povezav, ki posledično lahko prinesejo tudi večje vplive na okolje in naravo, omejeno na zagotavljanje dostopnosti vseh večjih središč in turističnih območij. Na ta način se bodo ta območja odpirala navzven na ključnih točkah, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje možnosti zaposlovanja, s katerimi se bodo lahko zmanjšale potrebe po migracijah.

(4)

Naselja v občini se z naselji v sosednjih občinah povezujejo s sistemom regionalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu. Za povečanje prometne prepustnosti ter nivoja prometnih uslug in varnosti ter za usklajen razvoj mesta Kočevja se izvedejo povezovalne ceste in obvozna cesta. Tudi v drugih naseljih, skozi katera potekajo regionalne ceste, prednostno v Starem Logu, se zagotovi izgradnja obvoznic.

(5)

Vzpostavi se omrežje kolesarskih poti, ki se bo navezalo na obstoječa in načrtovana omrežja, s čimer bodo povečani potenciali občine za turizem in prostočasne dejavnosti, ki se pomembno povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju Občine Kočevje so v okviru državnega kolesarskega omrežja opredeljene glavne in regionalne kolesarske poti z odseki:

-

Žlebič–Brod na Kolpi,

-

Kočevje–Dvor,

-

Osilnica–Vinica.

(6)

Železniško omrežje se posodobi z namenom povečanja hitrosti in osnih obremenitev. Za boljšo povezanost slovenskega in hrvaškega železniškega omrežja ter lažje dostopnosti osrednje Slovenije do Jadranskega morja in Balkana se preuči nova železniška povezava Kočevje–Republika Hrvaška, v skladu z usklajevanji na meddržavni ravni. Kot časovno bolj oddaljen cilj bo ob naraščajočem zavedanju o pomenu železniških povezav vse bolj aktualna potreba po povezavi Bele krajine s Kočevsko-ribniškim delom regije (železniška povezava Kočevje–Črnomelj).

(7)

Mestni potniški promet v Kočevju in primestni potniški promet se izboljšata ter ustrezno urejata sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest, novogradnjami ter posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih in železniških postajališč ter stojišč za potnike.

(8)

Na vzletišču Novi Lazi se zagotovijo prostorske možnosti za posodobitev vzletno-pristajalne steze (da bo zadoščeno pogojem za varno vzletanje in pristajanje) ter ureditev servisnih objektov in površin za potrebe vzletišča ter njegove prekategorizacije v letališče.

(9)

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I., II. in III.

12. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1)

Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine in ohranjanjem resursa zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in drugih okoljevarstvenih ciljev ter ohranjanja značilnosti kulturne krajine.

(2)

Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine (dolina zgornje Kolpe, Koprivnik, območja ravnic ob Rinži, Laze pri Predgradu, Čeplje in Jelenja vas).

(3)

Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4)

Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo ter prvina prepoznavnosti občine. Zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Gozdovi na območju Kočevja se urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.

(5)

Pridobivanje tehničnega kamna se zagotavlja na nahajališčih tehničnega kamna in naravnega kamna – apnenca. Na vseh območjih površinskih kopov, na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje, se zagotovi končna sanacija na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter po potrebi s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z spodbujanjem naravne sukcesije bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo, kar so tudi sanacijski ukrepi za preostale, nelegalne površinske kope v občini.

(6)

Razvoj turizma se funkcionalno navezuje na jedra Kočevja in drugih naselij, površinskih voda, območja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave s turističnim potencialom in na posamezne objekte razpršene poselitve (logarnice, gozdarske koče ipd.) zunaj poselitvenih območij.

(7)

Dejavnost obrambe in zaščite se smiselno usklajuje s kmetijsko rabo, gospodarjenjem z gozdovi ter s poselitvijo.

(8)

V obvodnem prostoru Kolpe, Rinže in drugih vodotokov se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retenzijske površine.

(9)

Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.

13. člen

(območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)

V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine in naselbinske dediščine ter značilnih vzorcev poselitve kot pomembnih nosilcev prepoznavnosti Občine Kočevje, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2)

Ohranjajo se tudi naravna območja, pomembna za prepoznavnost, kot so gozdna območja in obvodna območja rek Kolpe in Rinže z značilnimi naravnimi reliefnimi, naravne prvine plitvega krasa ter posebna zgradba in simbolni pomeni krajin.

14. člen

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)

Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območjih sklenjenih gozdov, pragozdov in v obvodnem svetu Kolpe in Rinže ter jezera pri Kočevski Reki, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za gozdarstvo, kmetijstvo ter turizem in prostočasne dejavnosti. Ohranjajo se kraški in vodni pojavi ter posamična drevesa dediščinskih vrednosti. Spodbuja se prilagojen razvoj zavarovanih območij ohranjanja narave.

(2)

Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

Razvija se GJI, tako da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

2.4.1 Prometna infrastruktura

16. člen

(cestna infrastruktura)

(1)

Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.

(2)

Omrežje državnih in občinskih cest se prenovi. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.

(3)

Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.

(4)

Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Na območju pomembnejših naselij se urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) opremijo še z drevoredi.

(5)

Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(6)

V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.

17. člen

(železniško omrežje)

(1)

Do občinskega središča Kočevje je speljana regionalna enotirna neelektrificirana železniška proga (Ljubljana)–Grosuplje–Kočevje, ki služi pretežno tovornemu prometu. Za zagotovitev ustreznih voznih lastnosti je potrebna sanacija in rekonstrukcija proge. V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja se razvoj usmeri v elektrifikacijo proge in v povečanje možnosti izkoriščanja proge za namen potniškega prometa, zaradi česar je potrebna tudi obnova postajne infrastrukture.

(2)

V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se predvidi koridor za izvedbo železniških povezav Kočevje–državna meja–Brod Moravice (HR) in Kočevje–Črnomelj.

(3)

Železniški odsek Kočevje–Rudnik se delno prestavi, delno na vzhodu pa ukine, industrijski tir v smeri severa se ohrani.

(4)

Uredijo se križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

18. člen

(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)

Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

(2)

Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Kočevje in lokalna središča omrežja uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.

(3)

Zasnova območja kolesarskih poti je hierarhična, funkcionalno smiselna in upošteva kategorizacijo oziroma zahtevnost posameznih odsekov. Kot prioritetno se izpostavi krožno kolesarsko povezavo Kočevje–Kočevska Reka–Kočevje.

(4)

Na kolesarsko omrežje se prednostno navezuje in razvija nove kolesarske poti še na odsekih:

-

Dolenja vas–Jelendol–Koče–Kočevska Reka,

-

Jelendol–Grčarice–Gotenica–Kočevska Reka,

-

Kočevska Reka–Štalcerji,

-

Kočevska Reka–Borovec–Briga,

-

Borovec–Dragarji–Osilnica,

-

Livold–Mozelj–Brezovica–Predgrad–Stari trg ob Kolpi–Kot ob Kolpi,

-

Brezovica–Dobliče

-

in drugi primerni odseki ter

-

navezave omrežja čez državno mejo v R Hrvaško.

(5)

Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve na celotnem območju občine.

(6)

Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.

(7)

Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(8)

Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

19. člen

(mirujoči promet)

(1)

V mestu Kočevje in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

(2)

Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(3)

Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah in v okviru gospodarskih con se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

20. člen

(vzletišče in heliporti)

(1)

Območje vzletišča Novi Lazi se ureja kot športno-rekreacijsko območje, posodobi se vzletno-pristajalna steza (da bo zadoščeno pogojem za varno vzletanje in pristajanje), predvidi se ureditev servisnih objektov in površin za potrebe vzletišča. Predvidi se možnost prekategorizacije v letališče.

(2)

Heliporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih ali drugih primernih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.

21. člen

(javni potniški promet)

(1)

Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(2)

Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se prilagodijo in razširijo avtobusne proge, tako da se stikajo med seboj in z železniškimi postajami ter da so vozni redi vlakov in avtobusov čim bolj usklajeni. V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja je treba razvoj usmeriti tudi v elektrifikacijo železniške proge in v povečanje možnosti izkoriščanja železniške proge za namen potniškega prometa. Zato je potrebna tudi obnova postajne infrastrukture.

2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

22. člen

(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)

Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)

Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(3)

Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe mesta Kočevje in lokalnih središč ter minimalna komunalna opremljenost, kjer to še ni zagotovljeno.

(4)

Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:

-

Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev zavira. V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.

-

Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

(5)

Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.

(6)

Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.

(7)

Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(8)

Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in varstva kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila dele območij ohranjanja narave ali enote arheološke dediščine.

(9)

Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

(10)

Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

(11)

Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oz. del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.). Obstoječa območja GJI, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira.

(12)

Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov potrebno upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine.

23. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)

Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.

(2)

Vodooskrba občine se v pretežni meri zagotavlja prek obstoječega javnega vodovodnega sistema, ki se postopoma rekonstruira in nadgrajuje. Vaške vodovodne sisteme se preda v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda. Pogoje za predajo vaškega vodovodnega sistema v upravljanje upravljavcu vodovoda določi upravljavec vodovoda.

(3)

Zagotovi se oskrba s pitno vodo za naselja, ki so lokalno neustrezno in/ali nezadostno opremljena, če za to obstaja tehnična, strokovna, zdravju neškodljiva in stroškovno sprejemljiva rešitev.

(4)

Zaradi obsežnih območij vodnih virov v občini se posebno pozornost nameni zaščiti vodnih virov, opredeliti vodne vire posebnega pomena za oskrbo z vodo ter se zagotovi izvajanje zaščitnih ukrepov na teh območjih. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska in prečiščena odpadna voda.

(5)

Vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.

(6)

Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.

(7)

Namenska raba prostora na vodovarstvenih območjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri.

(8)

Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

24. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

V sklopu zaščite vodnih virov ter zagotavljanja potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode je eden izmed prioritetnih ciljev izgradnja kanalizacijskih sistemov, prvenstveno na gosteje poseljenih ranljivih območjih.

(2)

Odvajanje odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode na čistilni napravi se v skladu z državnimi izhodišči (operativni program – novelacija) na območju Občine Kočevje zagotovi na območju naselij Kočevje, Dolga vas, Livold; Stara Cerkev, Gorenje, Mlaka pri Kočevju, Koblarji, Kočevska Reka, Klinja vas, Slovenska vas, Štalcerji, Mozelj, Cvišlerji, Dolnje Ložine, Črni Potok pri Kočevju, Morava, Gornje Ložine, Novi Lazi, Predgrad, Koprivnik, Breg pri Kočevju, Gorenje, Kočevje; Cvišlerji, Nove Ložine, Rajndol, Nemška Loka, Zajčje Polje in Stari Log.

(3)

Odvajanje odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode na centralni čistilni napravi Kočevje je urejeno v naselju Kočevje ter delno v naseljih Šalka vas, Mahovnik, Breg pri Kočevju, Slovenska vas, Stara Cerkev, Livold, Željne in Dolga vas. Obstoječa delno izgrajena kanalizacijska omrežja se dogradi ter po potrebi rekonstruira. Dogradi se tudi kanalizacijsko omrežje v naselju Gotenica z izgradnjo nove čistilne naprave locirane izven prvega in drugega vodovarstvenega območja.

(4)

Izgradnja komunalnih čistilnih naprav je predvidena v naseljih Stari Log, Nove Ložine, Kočevska Reka, Novi Lazi, Štalcerji, Morava, Črni Potok, Mozelj, Rajndol, Predgrad, Nemška Loka, Koprivnik in Gotenica.

(5)

Za vsa preostala naselja se prouči ekonomičnost izgradnje kanalizacijskega sistema z lastno čistilno napravo ali navezavo na čistilno napravo sosednjega naselja. Možna je tudi uporaba individualnih sistemov, kot so nepretočne greznice in male čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč.

(6)

Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.

(7)

Odpadno padavinsko vodo se praviloma po najkrajši poti odvede v vodotoke ali ponika, kjer je to možno. Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpusti očistijo.

(8)

Pri gradnji čistilnih naprav se zaradi ranljivosti podzemnih voda zagotovi najvišja možna stopnja čiščenja. Izpusti iz čistilnih naprav se praviloma ne načrtujejo neposredno v ponore in jame. Na iztoku iz čistilnih naprav se zagotovi merilno mesto za nadzor kakovosti očiščene vode. Čistilne naprave se locirajo v takšni oddaljenosti od vodotokov, da se zagotovi ohranjanje brežin in strug vodotokov.

(9)

Postavitev in delovanje lokalnih čistilnih naprav mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Male čistilne naprave morajo biti izvedene skladno z določitvami predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

25. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

Pri ravnanju z odpadki se spodbuja preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje), tako da na končno točko, tj. odstranjevanje odpadkov pride le minimalna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov.

(2)

Zbiranje odpadkov je v Občini Kočevje urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih. Na območju občine se uredi Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Mozelj, Center za ravnanje s komunalnimi odpadki Mozelj (CERO) ter Odlagališče inertnih odpadkov Mozelj z vso potrebno infrastrukturo. Odlaganje odpadkov z območja Občine Kočevje se izvaja na enem od regijskih centrov za ravnanje z odpadki.

(3)

Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.

(4)

Na območjih gibanja medveda, kjer največkrat prihaja do konfliktov z rjavim medvedom, se namestijo zabojniki za odpadke z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje zabojnika.

26. člen

(oskrba z energijo)

(1)

Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.

(2)

Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine.

(3)

Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.

(4)

Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

(5)

Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

(6)

Obstoječe sisteme in naprave za ogrevanje na neobnovljive vire energije se postopoma zamenjuje oziroma nadomešča s sistemi in napravami, ki izrabljajo obnovljive vire energije. Prednostno naj se vgrajujejo sistemi in naprave, ki omogočajo soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, s čimer se dodatno zmanjšajo škodljivi vplivi proizvodnje energije na okolje.

(7)

Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(8)

Proizvodnjo električne energije v malih HE se spodbuja samo v primerih, pri katerih se z izkoriščanjem vodne sile zagotovi večnamenskost objekta ali pa se objekt izvede v sklopu drugega objekta ter so tako vplivi na krajino in naravno okolje zmanjšani na minimum. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.

(9)

Izraba lesne biomase se uveljavlja tako za individualno ogrevanje objektov kot tudi daljinsko ogrevanje ter soproizvodnjo toplotne in električne energije.

(10)

Veliki potencial na področju soproizvodnje toplote in električne energije predstavlja bioplin, ki se kot obnovljivi vir energije lahko prideluje v kmetijstvu, industriji, čistilnih napravah in odlagališčih odpadkov. Na območju Občine Kočevje predstavljajo pomembni potencial pridelave bioplina predvsem kmetije. Na območju podrobnejše namenske rabe kmetij se omogoči gradnja bioplinskih naprav za soproizvodnjo toplotne in električne energije.

(11)

Oskrba občine z električno energijo poteka preko obstoječih elektroenergetskih daljnovodov DV 1x110 kV Grosuplje–Kočevje in DV 1x110 kV Kočevje–Bršljin, predvidena je izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Kočevje–Črnomelj.

(12)

Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se v vseh naseljih predvidi izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture.

(13)

V urbaniziranih sredinah se srednjenapetostne in nizkonapetostne vode vodi podzemno (pokablitev), prostozračne vode pa se opušča.

(14)

Zmanjša se poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z:

-

zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, tako da ni svetlobnega toka, ki seva navzgor,

-

uvedbo časovnih intervalov osvetlitve,

-

zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.

(15)

Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam na območju velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. Stojne) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (npr. dolina Kolpe). Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.

27. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1)

Z omrežjem elektronskih komunikacij se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe in učinkovito delovanje sistemov za potrebe varnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se ga razvija kot učinkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen sistem. Znotraj občine je treba načrtovati zmogljivo in razvejano omrežje elektronskih komunikacij, ki bo lahko povezalo tako gospodarske interese kot tudi ostale programske in razvojne priložnosti.

(2)

Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom elektronskih komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.

(3)

Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država–regija–občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji).

(4)

Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(5)

Na območju občine so vključena telekomunikacijska omrežja s pripadajočim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.

(6)

Telekomunikacijska omrežja se prenavljajo in dograjujejo v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(7)

V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo omrežja elektronskih komunikacij s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja omrežja elektronskih komunikacij tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

2.5.1 Razvoj, prenova in širitev naselij

28. člen

(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)

Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)

V lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(3)

Počitniška gradnja se praviloma izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Razpršena počitniška gradnja se sanira z zaokrožitvijo v naselje.

(4)

Naselja se prednostno razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih, ali infrastrukturnih ali drugih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi funkcionalno zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.

(5)

Preprečuje se zlivanje naselij v neprekinjeno obcestno pozidavo. Vaški robovi se ozelenijo in oblikujejo posebej tam, kjer so degradirani z nekvalitetnimi novogradnjami ali drugimi objekti. Ohranja se značilen poselitveni vzorec v obliki strjenih naselij in posamičnih dominant. Ohranja se arhitekturno tipologijo nekdanjih kočevarskih naselij.

29. člen

(notranji razvoj naselij)

(1)

Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(3)

Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z določili tega odloka.

(4)

Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(5)

Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(6)

Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.

(7)

Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

30. člen

(prenova naselij)

(1)

Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, predvsem opuščenih kočevarskih naselij, kjer se dopušča možnost prenove (Vrbovec, Cesta, Hrib pri Koprivniku, Draga/Dragarji, Mokri Potok, Sadni Hrib, Iskrba, Kačji Potok, Pleš, Lapinje, Luža, Grintovec, Stari Breg, Kot, Rajhenav, Podstene, Staro Brezje, Suhi Potok, Tanči Vrh, Videm, Srednja Bukova Gora in Gorenja Bukova Gora; če se z vidika varstva narave izkaže kot sprejemljivo, pa tudi naselja: Dolenja Topla Reber, Kleč, Preža, Prežulje, Muha vas, Verderb, Turkova Draga, Zgornji Pokštajn in Rdeči Kamen.). S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se zmanjšajo potrebe po širitvi naselja.

(2)

Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina (Čeplje, Črni Potok, Gotenica, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Morava, Koprivnik, Livold, Nemška Loka, Predgrad, Slovenska vas, Stara Cerkev, Šalka vas, Željne).

(3)

Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška naselja).

(4)

Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.

(5)

V nekaterih opuščenih (kočevarskih) in nekaterih vitalnih naseljih, ki so opredeljena v šestem odstavku 10. člena, se spodbuja revitalizacija v stanovanjsko ali drugo namembnost (turizem, kmetijstvo ipd.), pri čemer se ohranja zgodovinska pričevalnost teh lokacij, ostanki nekdanjih naselij ali stavb se lahko ustrezno prenovijo, rekonstruirajo in prezentirajo ali nadomestijo z novimi objekti in ureditvami, ki sledijo tradicionalni urbanistični in arhitekturni (kočevarski) tipologiji, ob upoštevanju omejitev zaradi dediščinskih vrednosti.

(6)

Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(7)

Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

(8)

Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo. Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.

(9)

Prenova cerkva: pred izvedbo posegov je treba preveriti prisotnost netopirjev in v primeru potrditve prisotnosti načrtovanje in izvedbo del predhodno uskladiti s pristojno službo za ohranjanje narave.

31. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)

Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)

Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi Kočevja, Stare Cerkve, Kočevske Reke in Predgrada na podlagi urbanističnih načrtov, kakor tudi v manjšem obsegu širitve lokalnih središč in naselij z elementi lokalnega središča.

(3)

Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov. Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.

(4)

Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov zunaj poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi na vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.

(5)

Na območjih razpršene poselitve se na podlagi urbanističnih, kulturnovarstvenih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.

32. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)

Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, načrtovana 3. a razvojna os, železnica). Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. Obrati kmetijske proizvodnje (kmetijska posestva, farme ipd.) se umeščajo zunaj naselij ali na njihove robove, oziroma se za takšno dejavnost namenijo opuščena naselja ali njihovi deli.

(3)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Kočevje, v lokalna središča in v naselja z elementi lokalnega središča, kjer se jim zagotovita možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.

(4)

Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo na območja centralnih dejavnosti. Na območju Kočevja in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne gostote in oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske, prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Površine za posebne oblike stanovanjske gradnje, npr. dijaški domovi, se zagotavljajo v Kočevju, domovi za starejše in varovana stanovanja pa lahko tudi v lokalnih središčih in v naseljih z elementi lokalnega središča z urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dobrim dostopom do zdravstvene oskrbe.

(5)

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po predhodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.

(6)

Območja počitniških hiš se urejajo predvsem na območjih obstoječih naselij (npr. Ograja, Laze pri Oneku) ter kot sanacija razpršene gradnje (pri Vrbovcu in Mačkovcu ter Dolu pri Predgradu).

2.5.2 Območja razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij

33. člen

(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1)

Območja razpršene poselitve so značilna za pretežno gozdna območja Kočevskega Roga, Goteniške gore, Goteniške doline, Briške doline in Poljanske doline z Obkolpjem.

(2)

Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokrožena območja zaselkov in posamičnih kmetij, ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.

(3)

Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije.

(4)

Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so:

-

lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,

-

kmetijske stavbe ter njihove skupine (hlevi, kozolci, čebelnjaki ipd.),

-

objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja, mlini ipd.),

-

turistični, gostinski, rekreacijski in športni objekti.

34. člen

(usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve)

(1)

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)

Pri načrtovanju objektov in ureditev zunaj naselij je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(3)

Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(4)

Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)

Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)

Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(7)

Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(8)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

(9)

Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

2.5.3 Razpršena gradnja

35. člen

(razpršena gradnja)

(1)

Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, posamične počitniške hiše ali skupine počitniških hiš, pomožni in drugi objekti.

(2)

Razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z določitvijo območij za kompleksno gradnjo.

(3)

Območja razpršene gradnje pri Vrbovcu, Mačkovcu in Dolu pri Predgradu ter druga manjša območja razpršene gradnje se sanirajo, tako da se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo.

(4)

Na območjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov ne načrtuje, razen če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje ob poteh, na križiščih ali na območjih, kjer je mogoče izoblikovati jedra te poselitve, kjer je to skladno s shemo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(5)

Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

2.5.4 Urbanistično oblikovanje naselij

36. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1)

Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost vseh naselij in še posebej tradicionalnih še ohranjenih kočevarskih naselij ali delov naselij in mestnega jedra Kočevja se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)

Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)

Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)

Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

37. člen

(koncept razvoja naselja Kočevje)

(1)

Mesto Kočevje se razvija kot regionalno središče, kot stanovanjsko, upravno, gospodarsko in zaposlitveno središče regije, ki se postopno razvija v središče nacionalnega pomena.

(2)

Dolgoročni razvoj Kočevja temelji na ohranjanju in razvoju obstoječih kakovosti in potencialov predvsem v mestnem jedru Kočevja in jedrih primestnih naselij, ob reki Rinži, Kočevskem jezeru in smučišču ter na razvoju proizvodnih dejavnosti v okviru gospodarskih con z ustrezno oddaljenostjo ali barierami proti stanovanjskim območjem. Temelji tudi na razvoju centralnih dejavnosti v jedru mesta in na vstopih v mesto s severa in juga (ob Ljubljanski in Reški cesti) in na razvoju manjših območij centralnih dejavnostih v stanovanjskih soseskah. Stanovanjska območja se načrtno opremljajo s skupnimi javnimi površinami ter z zelenimi odprtimi površinami in igrišči. Vse to vodi k povečevanju kakovosti bivanja, zdravja in varnosti ljudi. Za razvoj mesta je pomembna načrtovana obvoznica Kočevja, ki je predvidena po severni in vzhodni strani mesta, ki bo mestno središče razbremenila tranzitnega prometa, mesto bolje prometno povezala v smeri sever jug, vzhodni del mesta pa bo dobil nove razvojne priložnosti za razvoj stanovanj, centralnih in proizvodnih dejavnosti, pa tudi turizma in rekreacije na območju Kočevskega jezera. Pomembno je tudi izboljšanje povezav z drugimi regionalnim in občinskimi središči (Novo mesto, Črnomelj idr.) in Ljubljano (načrtovana je 3. a razvojna os).

(3)

Koncept urbanističnega urejanja:

-

Koncept razvoja mesta ohranja vzdolžno obliko urbane strukture vzdolž Rinže in glavnih prometnic, hkrati pa se z novimi prometnicami ter povezavami zelenega sistema vzpostavlja prečne smeri v prostoru. Nove večje razvojne površine so predvsem vzhodno od mestnega jedra na območjih LIK, LIK I in LIK II, Prisojne njive in ob Črnomeljski cesti, na širšem območju Kočevskega jezera in pri Dolgi vasi.

-

Z zapolnjevanjem nefunkcionalnih odprtih površin se zagotovi racionalnejša raba prostora na območju mesta, javne odprte površine pa se urejajo kot integralni del mesta.

-

Prepoznavnost mesta se gradi na vzpostavitvi osrednje zelene osi ob Rinži (peš in kolesarske povezave, navezave na območja stanovanjskih in centralnih dejavnosti, prečne povezave Rinže z območjem ob Jezeru), urejanju, prenovi ter programski oživitvi starega mestnega jedra, urejanju mestnih javnih prostorov – trgov, parkov, omrežja cest in ulic.

(4)

Koncept razvoja dejavnosti po območjih:

-

Proizvodnja ostane temelj razvoja in gospodarske uspešnosti mesta in občine. Moteča industrija in območje komunalnih storitev v centru se sčasoma preselijo na primernejše lokacije v gospodarske cone. Omogočajo se pogoji za razvoj teh dejavnosti (dostopnost za tovorni, železniški in javni promet).

-

Območje severno od jedra mesta se delno nameni razvoju gospodarskih con (LIK, Podjetniško naselje Kočevje), delno pa razvoju turističnih in športno-rekreacijskih programov na območju Kočevskega jezera. Območja v bližini mestnega jedra se namenjajo predvsem bivanju.

-

Degradirana območja (gospodarske cone Melamin, nekdanji Avto Kočevje, Itas, rudniška separacija, betonarna pri LIK-u idr. in neurejeno vrtičkarsko naselje ter romska naselja) se preuredijo bodisi z ohranitvijo obstoječih bodisi z umeščanjem novih programov in s komunalnim opremljanjem, tako da se zagotovita boljša izkoriščenost prostora in ustreznejša podoba urbane strukture. Posebno degradirano območje je širše območje Kočevskega jezera, ki je potrebno celovite sanacije in ustrezne izrabe.

-

Zagotovi se celovita prenova starega mestnega jedra, predvsem za razvoj centralnih (storitvenih, oskrbnih in družbenih) dejavnosti ter bivanje. Mestno jedro se razvija ob spoštovanju dediščinskih vrednosti urbane strukture in odprtih prostorov ter sodobnih potreb funkcionalnosti. Ohranjajo in nadgradijo grajene in naravne prvine, ki določajo prepoznavnost mesta. Na območje jedra se umeščajo dejavnosti, ki omogočajo razvoj in prenovo jedra in so pomembne za mesto kot celoto (turistična, kulturna in specializirana trgovska ponudba, uprava, kultura, šolstvo, gostinstvo in turizem, specializirane servisne dejavnosti, avtobusna in železniška postaja, pošta, banke ipd. in stanovanja.

-

Stanovanjske površine se zagotavljajo na mestih, kjer se zapolnjujejo vrzeli v obstoječi strukturi in z zaokrožitvami. Večje nove stanovanjske površine se zagotavljajo na južnem kraku mesta, na zahodni strani obvoznice. Območja stanovanj se širijo predvsem na lokacije, kjer industrija ni oziroma ne bo prisotna. Stanovanja se navezujejo na zeleni sistem mesta, ki ga oblikujeta zaporedje zelenih prostorov vzdolž reke Rinže (poplavni travniki, stadion, parki in športne ter rekreacijske površine) in širše območje Kočevskega jezera z velikimi potenciali za razvoj turizma in rekreacije na opuščenih površinah nekdanjega rudnika in na jezeru.

-

Centralne dejavnosti se povezujejo od starega mestnega jedra do novih območij obstoječih in načrtovanih centralnih dejavnosti tako v smeri proti severu (do Podjetniškega naselja Kočevje), kot v smeri proti jugu (ob Reški cesti). V ta sistem se povežejo obstoječi nakupovalni centri, območje šol, zdravstvenega doma s funkcionalno povezavo izraženo v prometni, peš in kolesarski povezavi. Centralne dejavnosti, ki zahtevajo boljšo prometno dostopnost (večji trgovski centri ipd.) se umeščajo enakomerno razporejeno na severu in jugu mesta.

-

Območje Dolge vasi se ureja kot pretežno stanovanjsko območje, ki se na jugu zaključuje s kompleksom športnorekreacijskih ureditev v naravnem okolju v vznožju Stojne (smučišče idr.) in z novimi razvojnimi površinami med obstoječo pozidavo in načrtovano obvoznico, namenjenimi ureditvami novih stanovanjskih površin in centralnih dejavnosti.

(5)

Koncept urejanja zelenega sistema:

-

Oblikuje se povezan zeleni sistem mesta, ki povezuje stanovanjska območja s centralnimi dejavnostmi, zelenimi in športno-rekreacijskimi površinami ter naveže zeleni sistem mesta na zeleno zaledje, na pobočja Stojne na zahodu ter na kmetijske in gozdne površine na vzhodu. Kot najpomembnejši zeleni površini se razvijata osrednji zeleni površini, ki sta vezani neposredno na vodni površini reke Rinže in Kočevskega jezera. Celoten obvodni prostor Rinže s poplavnimi okljuki je kot dediščinska kulturna krajina tudi potencial za kontinuiran zelen in parkovni sistem, ki se mestoma navezuje na športne objekte in površine. Zelena površina širšega območja jezera in opuščenega rudnika se ureja kot območje prostočasnih dejavnosti; obala jezera se ureja sonaravno in na posameznih odsekih nameni za vodne in obvodne prostočasne dejavnosti, uredi pa se tudi obvodni park z objekti ni ureditvami ter urbano opremo, skladno s kompatibilnimi turistično-rekreativnimi programi.

-

Oba glavna zelena elementa se povezujeta prek manjših zelenih ureditev, zelenih cezur in urejenih peš in kolesarskih povezav in tako tvorita celovit povezan zeleni sistem. V severnem delu Kočevja povezave od jezera proti Rinži in mestnemu jedru vnašajo v prostor nove smeri, ki so prečne na vzdolžno smer Rinže, obstoječe pozidave in cest. Proti jugu so te prečne povezave od pokopališča do Rinže, v gozdnem pomolu pri Osnovni šoli in ob navezavah Mestnega Loga na načrtovano obvozno cesto.

-

Omogočijo se kakovostne navezave jedra mesta na zeleni sistem v zaledju mesta s peš in kolesarskimi potmi. Obstoječe parkovne površine se ohranjajo, opremijo z otroškimi igrišči in urbano opremo. Na območjih stanovanjskih sosesk se urejajo javne in poljavne odprte površine z otroškimi igrišči in prostori za druženje. Poleg zagotavljanja funkcionalnosti teh površine se zagotovi ustrezna morfologija zelenih površin, tako da se oblikuje ustrezna členitev urbane strukture z zelenimi členi – deli zelenega sistema, ki bo imel na ta način tudi ekološki pomen.

(6)

Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: Predvidi se umestitev vzhodne obvozne ceste mesta Kočevje, ki poteka med mestnim jedrom in jezerom (po zahodnem robu jezera). Ob povečanem tranzitnem prometu je predvidena ureditev vzhodne obvozne ceste na območje vzhodno od jezera (v okviru 3. a razvojne osi). Ljubljanska cesta je urejena na nivoju glavne mestne ceste in kot taka se ohranja. Za ureditev glavne prečne povezave v severnem delu mesta se ustrezno uredi podvoz pod progo. Del Roške ceste se celovito prenovi. Za izboljšanje prometnih razmer in razbremenitve centra mesta se na obstoječem cestnem omrežju izvedejo še naslednji ureditve in ukrepi:

-

obstoječa glavna cesta na območju mesta (Ljubljanska, Tomšičeva, del Roške in Reška cesta) se ureja kot osrednja mestna vpadnica s severa in juga s površinami za pešce, kolesarje in drevoredom na smiselnih potezah. Na območju čez mestno jedro se že do izgradnje vzhodne obvozne ceste predvidijo ukrepi za povečanje varnosti pešcev in kolesarjev;

-

izgradnja nove cestne povezave od križišča Črnomeljske ceste in Ulice Heroja Marinclja z novim mostom čez Rinžo po prostoru severno od Poslovne cone ob Reški cesti do obstoječe glavne ceste;

-

sprememba prometnega režima na obstoječem mostu čez Rinžo na Ljubljanski cesti (v enosmerno cesto katerekoli smeri);

-

izgradnjo novih cestnih povezav do predvidene obvoznice;

-

izgradnja nove cestne povezave med Podgorsko ulico in odcepnim križiščem v smeri proti nakupovalnemu centru, ki se nahaja na območju ob Reški cesti;

-

ureditev krožišča pri avtobusni postaji;

-

ureditev tovornega terminala.

(7)

Do mesta Kočevje je speljana regionalna enotirna neelektrificirana železniška proga (Ljubljana)–Grosuplje–Kočevje. V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja je potrebno razvoj usmeriti tudi v elektrifikacijo proge in v povečanje možnosti izkoriščanja proge za namen potniškega prometa, zaradi česar je potrebna tudi obnova postajne infrastrukture. Železniški odsek Kočevje–Rudnik se delno prestavi, delno na vzhodu pa ukine, industrijski tir v smeri severa pa se ohrani. Uredi se čelna železniška postaja Kočevje. Spodbuja se potniški železniški promet proti Ljubljani.

(8)

Koncept opremljanja s komunalno infrastrukturo: Zagotavlja se vzdrževanje obstoječe ter opremljanje z novo gospodarsko javno infrastrukturo. Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve.

(9)

Oskrba z električno energijo občine poteka prek prenosnega elektroenergetskega daljnovoda DV 110 kV Grosuplje–Ribnica–Kočevje v upravljanju ELES ter distribucijskega elektroenergetskega daljnovoda DV 110 kV Kočevje–Bršljin v upravljanju Elektro Ljubljana. Distribucija električne energije na območju Občine Kočevje poteka preko srednjenapetostnega SN 20 kV omrežja, ki se napaja preko razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV RTP Kočevje. Z namenom zanesljivejše oskrbe Bele krajine z električno energijo je na območju Občine Kočevje predvidena izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Kočevje–Črnomelj, ki poteka severno in vzhodno od naselja Kočevje. Območje mesta Kočevje je v celoti pokrito z distribucijskim elektroenergetskim omrežjem. Srednji in nizko napetostni zračni elektroenergetski vodi se na območju naselja postopoma opuščajo ter nadomeščajo s podzemnimi vodi. Javna razsvetljava naj bo kabelska in z varčnimi ter okoljsko primernimi svetili, ki naj bodo enotne izvedbe. Na območju mesta Kočevje je v obratovanju več kotlovnic, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja. Kotlovnica Trata sodi po moči med srednje velike kotlovnice in kot vir energije uporablja lesno biomaso. Ostale kotlovnice v občini sodijo po moči med majhne kotlovnice in kot vir energije uporabljajo ekstra lahko kurilno olje z izjemo kotlovnice podjetja Melamin, ki kot vir energije uporablja mazut. V prihodnje se način ogrevanja na območju urbanističnega načrta razvija v smislu širitve obstoječega sistema daljinskega ogrevanja kakor tudi v smislu postavitve manjših oziroma mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pri tem se daje prednost sistemom soproizvodnje toplote in električne energije. Obstoječe kotle na ekstra lahko kurilno olje se postopoma nadomešča s kotli na lesno biomaso.

(10)

Na območju mesta Kočevje se nahajajo obstoječa telekomunikacijska omrežja upravljavcev Telekom Slovenije, Telemach in Gratel. Predvidena je izgradnja omrežja elektronskih komunikacij s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezne kabelske kanalizacije na območjih kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje omrežij v sklopu prenove naselja. Pokritost z GSM in UMTS signalom je dobra ter se nadgrajuje z novimi tehnologijami.

(11)

Območje mesta Kočevje je ustrezno pokrito z javnim vodovodom preko sistema cevovodov in vodohrana Slovenska vas in Kočevje. Z namenom zanesljivejše oskrbe naselij na celotnem območju občine se z izgradnjo prenosnih cevovodov posamezni ločeni vodovodni sistemi in naselja brez vodovodnega sistema povežejo v skupni vodovodni sistem Občine Kočevje. Na območju naselja Kočevje je urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode. Kanalizacijsko omrežje je pretežno izvedeno v mešanem sistemu ter delno v ločenem sistemu. Čiščenje odpadne vode se izvaja na centralni čistilni napravi CČN Kočevje, ki je namenjena prečiščevanju odpadnih voda mesta Kočevje in okoliških naselij Šalka vas, Mahovnik, Breg pri Kočevju, Slovenska vas, Stara Cerkev in Dolga vas. Čistilna naprava je zasnovana kot SBR čistilna naprava s sposobnostjo čiščenja do 28.000 PE in kot taka omogoča priključevanje bodočih individualnih in poslovno industrijskih objektov. Kanalizacijsko omrežje je potrebno zgraditi ter ga sprotno dopolnjevati in usklajevati s potrebami in zahtevami razvoja dejavnosti v prostoru in okolja.

38. člen

(koncept razvoja naselja Kočevska Reka)

(1)

Kočevska Reka se razvija kot lokalno središče s centralnimi (oskrbnimi, storitvenimi, tudi družbenimi) dejavnostmi za zadovoljevanje potreb širšega zaledja, zahodnega oziroma jugozahodnega dela občine.

(2)

Dolgoročni razvoj Kočevske Reke temelji na urejanju območij za stanovanja z visoko kakovostjo bivanja predvsem v obliki prostostoječih stanovanjskih hiš na večjih gradbenih parcelah, kot so obstoječe v jedru. Dopolnjuje se dnevno oskrbo, skupne programe naselja in skupne odprte površine. Razvoj turizma temelji na ureditvah ob Reškem jezeru ter prezentaciji bogate zgodovinske vloge naselja in njegovega širšega območja. Uredi se gospodarska cona vzhodno od naselja, na območju sedanje žage, bodisi za njeno širitev, bodisi z razvojem novih gospodarskih dejavnosti. Ohranja se območje za potrebe obrambe jugovzhodno od naselja, ki se ureja v sožitju z naseljem, gospodarsko cono, predvidenim razvojem turizma ob jezeru, pridobivanjem tehničnega kamna, hkrati pa ob upoštevanju omejitev zaradi varstvenih pasov vodnega vira. Ohranjajo se kvalitete naravnega okolja v neposredni bližini naselja: obdelane kmetijske površine, sklenjeni gozdovi v zaledju, Reško jezero z gozdnim rezervatom južno od njega, območje vodnega vira južno od naselja.

(3)

Koncept urbanističnega urejanja:

-

Koncept razvoja ohranja zgodovinsko jedro naselja kot osrednji prostor, ki se ohranja oziroma prenavlja v kakovostni podobi in morfologiji.

-

Nove večje razvojne površine so predvsem severno, južno in zahodno od jedra za stanovanjsko pozidavo, severno in vzhodno od jedra za centralne dejavnosti ter dislocirano vzhodno od naselja za gospodarske dejavnosti. S prestavitvijo (prekategorizacijo) državne ceste iz jedra naselja na severno rob se jedro naselja razbremeni tranzitnega prometa in se omogoči dobra dostopnost do novih centralnih dejavnosti.

-

Prepoznavnost naselja se gradi na ohranjanju zgodovinske podobe starega jedra, na razvoju turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti ob jezeru ter na prostorski in funkcionalni povezavi teh programov med seboj.

(4)

Koncept razvoja dejavnosti po območjih:

-

Stanovanjska območja: Naselje se pretežno razvija navznoter, predvsem z zapolnitvijo stavbnih zemljišč ter s prenovo obstoječih opuščenih objektov. Večje širitve stanovanjske pozidave se uredijo južno od starega jedra naselja (delno tudi kot dolgoročna širitev do regionalne ceste proti Borovcu), na zahodnem delu naselja ter med starim jedrom in novo regionalno cesto na severu (manjše območje zapolnitev s stanovanjsko gradnjo).

-

Centralne dejavnosti in oblikovanje jedra: Povečata se obseg in kakovost območij za centralne dejavnosti za oskrbo lokalnih prebivalcev, širšega gravitacijskega zaledja, kjer primanjkuje oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Centralne dejavnosti se urejajo predvsem v starem jedru naselja ter ob novi regionalni cesti na severnem robu, da so dobro dostopne tako za tranzitni promet kot za lokalno prebivalstvo. Območje jedra naselja se prostorsko ureja s prenovo objektov, talnih površin, fasad, povečanjem in urejanjem javnih ter javnosti dostopnih površin ipd., vse ob upoštevanju usmeritev za urejanje naselbinske dediščine.

-

Turizem in rekreacija: Potencial za razvoj turizma in rekreacije je območje ob Reškem jezeru. Območje se ureja ob upoštevanju usmeritev s strani pristojnih služb za varstvo narave in upravljanja z vodami, kot rekreacijsko območje z obvodnimi dejavnostmi, turistično (nastanitveno ipd.) območje ali z drugo ustrezno vsebino.

-

Gospodarske dejavnosti: Gospodarska cona Kočevska Reka se lahko iz pretežno monostrukturnega območja (podjetje Snežnik) razvije v gospodarsko cono z različnimi dejavnostmi, ki pa morajo biti med seboj kompatibilne (nemoteče).

(5)

Koncept urejanja zelenega sistema:

-

Posamezne razpršene prvine zelenega sistema se uredijo ter se povežejo v omrežje zelenih površin. Osnovni nosilci zelenega sistema so: Reško jezero, na njegovi vzhodni obali se uredijo športno-rekreacijske površine, kot povezava med turističnim območjem in vodno površino, parkovne ureditve pri cerkvi (nasad kostanjev), pri spominskem parku ter ob kulturnem domu, športno igrišče pri kulturnem domu, nasproti osnovne šole in pokopališče.

-

Zagotavljajo se povezave teh osnovnih prvin zelenega sistema ter strnjeno pozidanih delov naselja s širšim zaledjem (kmetijske površine, gozd), s čimer se omogočajo pogoji za rekreacijo na prostem. Vzpostavijo se s sprehajalnimi potmi, ki se povezujejo z obstoječo in načrtovano mrežo kolesarskih površin in površin za pešce ter javnih poti in cest. Trajno se ohranjajo zelene cezure med naseljem in gospodarsko cono oziroma kamnolomom ter gozdni rob na reliefnem prelomu nad jezerom na jugozahodnem robu naselja.

(6)

Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: Gospodarska cona na vzhodu je dostopna iz obstoječih priključkov na regionalno cesto, zato novi priključki niso predvideni. Z izgradnjo priključka na prestavljeno regionalno cesto na severnem robu naselja in priključka na lokalno cesto LC171061 se uredi dostop do območja novih centralnih dejavnosti na severu. Prekategorizacija regionalne ceste v lokalno cesto v staremu jedra naselja omogoča urejanje odprtih površin, dostopnih javnosti – trgi, zelenice, parkirišča. Obstoječe lokalne ceste in javne poti se rekonstruira z ustreznimi prometno-tehničnimi elementi. Glede na predvideno širitev stanovanjskih površin južno in zahodno od jedra se uredijo nove dostopne ceste, ki se navezujejo na že obstoječe cestno omrežje. Dostop do območja za turizem in rekreacijo ob Reškem jezeru se uredi s povezovalno cesto iz predvidenega križišča na regionalni cesti. Uredijo se površine za mirujoč promet v jedru naselja ter na območju za turizem in rekreacijo ob Reškem jezeru. Javni potniški promet na liniji Kočevje–Stara Cerkev–Kočevska Reka se ohranja.

(7)

Koncept opremljanja s komunalno infrastrukturo: Zagotavlja se vzdrževanje obstoječe ter opremljanje z novo gospodarsko javno infrastrukturo. Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. Območje Kočevske Reke je v celoti pokrito z distribucijskim elektroenergetskim omrežjem. Srednji in nizko napetostni zračni elektroenergetski vodi se na območju naselja postopoma opuščajo ter nadomeščajo s podzemnimi vodi. Javna razsvetljava naj bo kabelska in z varčnimi ter okoljsko primernimi svetili, ki naj bodo enotne izvedbe. Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja tvorijo prenosni in distribucijski vodi ter kotlovnica Kočevska Reka, ki se s toplo vodo oskrbuje iz kotlov na lesno biomaso podjetja Snežnik, d. d., Kočevska Reka. V prihodnje se način ogrevanja na območju urbanističnega načrta razvija v smislu širitve in optimizacije obstoječega sistema daljinskega ogrevanja. Predvidena je izgradnja omrežja elektronskih komunikacij s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezne kabelske kanalizacije na območjih kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje omrežij v sklopu prenove naselja. Pokritost z GSM in UMTS signalom je dobra ter se nadgrajuje z novimi tehnologijami. Območje Kočevske Reke je ustrezno pokrito z javnim vodovodom preko sistema cevovodov in vodohrana Kočevska Reka. Vodovodni sistem se napaja iz vodnega vira vrtina KR-5, ki se nahaja južno od naselja. Z namenom zanesljivejše oskrbe naselja s pitno vodo se sedaj ločeni vodovodni sistem Kočevske Reke poveže preko prenosnih cevovodov v celovit vodovodni sistem celotne občine. Za čiščenje komunalne odpadne vode se vzhodno od naselja Kočevska Reka predvidi komunalna čistilna naprava. Kanalizacijsko omrežje je potrebno zgraditi ter ga sprotno dopolnjevati in usklajevati s potrebami in zahtevami razvoja dejavnosti v prostoru in okolja.

39. člen

(koncept razvoja naselja Predgrad)

(1)

Predgrad se razvija kot lokalno središče s centralnimi (oskrbnimi, storitvenimi, tudi družbenimi) dejavnostmi za zadovoljevanje potreb širšega zaledja, vzhodnega oziroma jugovzhodnega dela občine, tudi doline Kolpe, ki je eno od jedrnih območij za razvoj turizma v državi.

(2)

Dolgoročni razvoj Predgrada temelji na razvoju gospodarske cone južno od naselja, novih delovnih mestih in ohranjanju ter urejanju v bivalno privlačnega okolja. Urejajo se območja za stanovanja z visoko kakovostjo bivanja predvsem v obliki prostostoječih stanovanjskih hiš in kmetij na večjih gradbenih parcelah, kot so obstoječe v jedru. Dopolnjuje se dnevno oskrbo, skupne programe naselja in skupne odprte površine. Razvoj turizma v samem Predgradu temelji na ureditvi in prezentaciji območja ruševin nekdanjega gradu Poljane. Pri širitvi dejavnosti se upoštevajo usmeritve za naselbinsko dediščino ter območje vodnega vira vzhodno in severno od Predgrada.

(3)

Koncept urbanističnega urejanja:

-

Ureja se osrednja poteza Predgrada, v staro strnjeno jedro naselja ob regionalni cesti se umeščajo nove centralne dejavnosti, predvsem oskrbne in storitvene, za potrebe Predgrada in njegovega gravitacijskega zaledja, ki se bo z večjo ponudbo tudi razširilo. Izvaja se postopna, a dobro načrtovana prenova starega jedra v gradbenem, funkcionalnem in socialnem smislu.

-

Nove stanovanjske površine na pretežno obstoječih stavbnih zemljiščih severno od jedra (v gozd) ter vzhodno od jedra (na kmetijske površine na zelo vrtačastem terenu).

-

Razvija se obstoječo gospodarsko cono južno od naselja.

-

Območje ruševin starega gradu Poljane se ureja kot pomembna turistična oziroma kulturnozgodovinska lokacija v naselju.

-

Na vzhodnem robu naselja je načrtovana obvoznica, do nje pa se širijo stanovanjske površine in centralne dejavnosti. Obvoznica bo razbremenila obstoječe jedro in omogočila dobro dostopnost poselitvenih območij na vzhodu naselja.

-

Ohranja se struktura pretežno manjšega merila. Zagotavljajo se zelene cezure od pozidave proti kmetijskemu zaledju, obstoječe javne površine pa se opremijo z varnimi peš površinami, urbano opremo ipd.

-

Zagotavlja se skladna oblikovna podoba in prepoznavnost naselja, ki je opredeljeno kot naselbinska dediščina. Nova pozidava in gradnja infrastrukture se mora prilagajati reliefnim razmeram, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave.

(4)

Koncept razvoja dejavnosti po območjih:

-

Stanovanjska območja: Naselje se pretežno razvija navznoter, predvsem z zapolnitvijo reliefno primernih stavbnih zemljišč med obstoječo pozidavo ter s prenovo obstoječih opuščenih objektov in ruševin. Večje širitve stanovanjske pozidave so predvidene: na gozdno območje na severozahodu in na vzhodu v navezavi na predvideno obvoznico.

-

Centralne dejavnosti in oblikovanje jedra: povečata se obseg in kakovost območij za centralne dejavnosti za oskrbo lokalnih prebivalcev, širšega gravitacijskega zaledja in doline Kolpe. Centralne dejavnosti se urejajo predvsem na dobro dostopnih lokacijah v jedru naselja in v navezavi na načrtovano obvoznico. Jedro se ureja s prenovo objektov, talnih površin, fasad, javnih površin ipd. in ob upoštevanju usmeritev za urejanje naselbinske dediščine.

-

Turizem: ureja se lokacijo območja ruševin starega gradu Poljane južno od cerkve. Ruševine se urejajo ob upoštevanju usmeritev za varstvo kulturne dediščine, kot arheološki park ali z drugo ustrezno vsebino.

-

Gospodarske dejavnosti: gospodarska cona Predgrad se intenzivneje izrabi, postopna širitev cone se načrtuje proti vzhodu.

(5)

Koncept urejanja zelenega sistema:

-

Posamezne razpršene prvine zelenega sistema se uredijo ter se povežejo v omrežje zelenih površin. Osnovni nosilci zelenega sistema so: rekreacijsko območje za kulturnim domom z možnostjo širitve proti zahodu, manjše parkovne ureditve na potezi strnjenega jedra ob regionalni cesti: pred gradom Poljane, pred cerkvijo, pri litopunkturnem kamnu, ob kapelici na severu in arheološki park na območju ruševin starega gradu Poljane.

-

Zagotavljajo se povezave osnovnih prvin zelenega sistema ter strnjeno pozidanih delov naselja s širšim zaledjem (kmetijske površine, gozd), s čimer se omogočajo pogoji za rekreacijo na prostem. Vzpostavijo se s sprehajalnimi potmi, ki se povezujejo z obstoječo in načrtovano mrežo kolesarskih površin in površin za pešce ter javnih poti in cest. Vrtače, ki niso primerne za pozidavo, se ohranjajo kot pomemben element zelenega sistema naselja. Trajno se ohranjata zelena cezura med naseljem in gospodarsko cono ter gozdni rob na reliefnem prelomu na južnem robu naselja.

(6)

Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: Uredi se obvoznica po vzhodnem robu naselja, s čimer se obstoječa regionalna cesta razbremeni tovornega in tranzitnega prometa. Uredijo se priključevanja na predvideno obvozno cesto – regionalno cesto Obstoječe lokalne ceste in javne poti se rekonstruira z ustreznimi prometno-tehničnimi elementi. Glede na predvideno širitev pozidave je potrebna izgradnja novih dostopnih cest, ki se navezujejo na že obstoječe cestno omrežje (na obstoječih priključkih) ali na predvideno obvozno cesto. Dostop do novih poselitvenih območij se na severu uredi s povezovalno cesto iz predvidenega krožnega križišča na vstopu v naselje, na vzhodu pa iz posodobljenih obstoječih poti, ki se priključujejo na predvideno obvoznico. Uredijo se varne peš in kolesarske površine na poteku ceste čez naselje. Uredijo se površine za mirujoč promet v jedru naselja ter v južnem delu naselja. Ohrani in nagradi se javni avtobusni promet.

(7)

Koncept opremljanja s komunalno infrastrukturo: Zagotavlja se vzdrževanje obstoječe ter opremljanje z novo gospodarsko javno infrastrukturo. Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. Območje Predgrada je v celoti pokrito z distribucijskim elektroenergetskim omrežjem. Srednji in nizko napetostni zračni elektroenergetski vodi se na območju naselja postopoma opuščajo ter nadomeščajo s podzemnimi vodi. Javna razsvetljava naj bo kabelska in z varčnimi ter okoljsko primernimi svetili, ki naj bodo enotne izvedbe. Predvidena je izgradnja omrežja elektronskih komunikacij s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezne kabelske kanalizacije na območjih kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje omrežij v sklopu prenove naselja. Pokritost z GSM in UMTS signalom je dobra ter se nadgrajuje z novimi tehnologijami. Območje Predgrada je pokrito z javnim vodovodom preko sistema cevovodov in vodohrana Dol, ki se napaja iz izvirov Dol 1 in Dol 2 ter vrtin VD-1 in VD-2 v Dolu. Z namenom zanesljivejše oskrbe naselij na območju Poljanske doline se posamezni ločeni vodovodni sistemi povežejo preko prenosnih cevovodov v celovit vodovodni sistem celotne občine. Za čiščenje odpadne vode se predvidi komunalno čistilno napravo Predgrad južno od naselja, v bližini gospodarske cone. Kanalizacijsko omrežje je potrebno zgraditi ter ga sprotno dopolnjevati in usklajevati s potrebami in zahtevami razvoja dejavnosti v prostoru in okolja.

40. člen

(koncept razvoja naselja Stara Cerkev)

(1)

Stara Cerkev se razvija kot lokalno središče – kot največje naselje severno od Kočevja in ima zato ter zaradi lege ob glavni cesti in železniški progi pomembno vlogo v omrežju naselij Občine Kočevje.

(2)

Dolgoročni razvoj Stare Cerkve s Konca vasjo temelji na razvoju in ohranjanju bivalno privlačnega naselja, dobro prometno dostopnega ter dobro opremljenega s centralnimi (oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi) dejavnostmi za zadovoljevanje potreb zaledja severnega dela občine. Zapolnjujejo se območja za stanovanja z visoko kakovostjo bivanja predvsem v obliki prostostoječih stanovanjskih hiš in s pomožnimi objekti na območjih novejše gradnje in v obliki prečno na cesto postavljenih stanovanjskih hiš ter gospodarskih in pomožnih objektov v zaledju parcel na območju avtohtone gradnje.

(3)

Koncept urbanističnega urejanja:

-

Zagotavlja se skladna oblikovna podoba naselja, ki je na območju Stare Cerkve delno opredeljeno kot naselbinska dediščina. Pri novogradnjah in prenovah se zagotovi varovanje kakovostne podobe, merila in krajinskega okvira naselja, prenova in sanacija razvrednotenih objektov, ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove kakovostne arhitekturne ter krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora. Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselja kot celote. Upoštevajo se načela kakovostnega bivalnega okolja – z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije. Predvsem v osrednjem delu naselja se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture poselitve in oblikovanja objektov ter spodbuja notranji razvoj naselja. Nova pozidava in gradnja infrastrukture se mora prilagajati morfologiji obstoječe zazidave in smerem komunikacij.

(4)

Koncept razvoja dejavnosti po območjih:

-

Osrednji trg Stare Cerkve se ureja kot prepoznaven in urejen osrednji javni prostor naselja, kot parkovno-tržna površina z območjem pri spomeniku NOB, peš in kolesarskimi površinami ter obodnimi cestami oziroma potmi.

-

Območje prenove – naselbinsko jedro Stare Cerkve se ureja ob upoštevanju kakovosti kulturne dediščine. Izvaja se postopna prenova naselbinskega jedra v gradbenem, funkcionalnem in socialnem smislu. V prostor vzdolž cest se umeščajo centralne dejavnosti za potrebe naselja in njegovega gravitacijskega zaledja. Umeščajo se predvsem oskrbne in manjše storitvene dejavnosti, ki niso moteče za bivanje in za družbene dejavnosti.

-

Ureja in razvija se območje družbenih dejavnosti z osnovno šolo in vrtcem, gasilskim domom in območje cerkve. Na tem prostoru se ohranjajo in urejajo pomembni prepoznavni programi, med katerimi so tudi prostorske dominante – cerkev, osnovna šola.

-

Južno do cerkve se uredijo nove športne in rekreacijske površine v javni rabi. Uredijo se dostopne poti, ki to območje povežejo z osrednjim trgom in stanovanjskimi območji. S tem se prostor južno od cerkve trajno ohranja nepozidan in se ohranjajo vedute na cerkev z južne strani. Vzhodni rob naselja ob stanovanjskih hišah pri šoli se oblikuje z vegetacijsko bariero.

-

Ureja se nova stanovanjska gradnja na zahodu Stare Cerkve ob železniški progi, pri kateri se zagotavljajo ustrezni dostopi, nova pozidavo sledi obstoječi strukturi pozidave. Posamezne zapolnitve stanovanjske pozidave se urejajo na površinah, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Dolgoročna širitev stanovanjske pozidave pa se načrtuje ob cestnem kraku proti severozahodu.

-

Preurejajo se obstoječe in urejajo nove centralne dejavnosti med železniško progo in glavno cesto na zahodu. Ohranja se bivanje. Območje se ureja kot poenotena celota z urejenimi potezami objektov vzdolž glavne ceste in vzdolž železnice, podrejeno dominantni starega jedra naselja pri cerkvi in OŠ.

-

Ureja se osrednji javni prostor pri kapelici in večnamensko športno igrišče na travi v Konca vasi.

-

Ureja in širi se pokopališče v Konca vasi.

-

Dolgoročno se ohranja zelena cezura (kmetijske površine) med Staro Cerkvijo in Konca vasjo.

(5)

Koncept urejanja zelenega sistema:

-

Posamezne razpršene prvine zelenega sistema se uredijo ter povežejo v omrežje zelenih površin. Nosilci zelenega sistema so: osrednja parkovno-tlakovana površina v jedru Stare Cerkve, športne površine in otroško igrišče pri osnovni šoli in vrtcu (v sklopu šole in vrtca), novo načrtovane športno-rekreacijske površine južno od cerkve, pokopališče v Konca vasi, jedro Konca vasi s kapelico in lipami, kmetijske površine med Staro Cerkvijo in Konca vasjo, naravne kvalitete širšega kmetijskega zaledja.

-

Zagotavljajo se povezave osnovnih prvin zelenega sistema in strnjeno pozidanih delov naselja s širšim zaledjem (kmetijske površine, gozd), s čimer se omogočajo pogoji za rekreacijo na prostem. Vzpostavijo se s sprehajalnimi potmi, ki se povezujejo z načrtovano mrežo kolesarskih površin in površin za pešce ter javnih poti in cest. Trajno se ohranja zelena cezura med naseljema Stara Cerkev in Konca vas.

(6)

Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: Uredi se obvoznica po južnem robu naselja, s čimer se obstoječa lokalna cesta razbremeni prometa na območju jedra Stare Cerkve (ter mimo osnovne šole). Prečkanje obvozne ceste in železniške proge se uredi izvennivojsko – v podvozu. Uredijo se priključevanja na predvideno obvozno cesto – lokalno cesto. Po gozdnih površinah severno od naselij Stara Cerkev in Konca vas poteka predvidena 3. a razvojna os. Predvidena je izgradnja obvoznice naselja Stara Cerkev. Če se bo izvedla 1. faza 3. a razvojne osi, ki se zaključi na glavni cesti južno od Stare Cerkve, bo obvoznica Stare Cerkve služila predvsem lokalnemu prometu. V tem primeru se še enkrat pretehta upravičenost izgradnje obvoznice Stare Cerkve. Obstoječa glavna cesta in lokalne ceste ter javne poti se rekonstruira z ustreznimi prometno-tehničnimi elementi ter uredijo površine za pešce, kolesarje, avtobusna postajališča in mirujoč promet. Za dostop do območja centralnih dejavnosti med železniško progo in glavno cesto na zahodu naselja Stara Cerkev se uredi javna pot. Na tem območju se uredijo tudi parkirne površine za osebna vozila za potrebe železniške postaje in avtobusnega prometa, železniška proga se uredi tudi za potniški promet.

(7)

Koncept opremljanja s komunalno infrastrukturo: Zagotavlja se vzdrževanje obstoječe ter opremljanje z novo gospodarsko javno infrastrukturo. Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. Območje Stare Cerkve je v celoti pokrito z distribucijskim elektroenergetskim omrežjem. Srednji in nizko napetostni zračni elektroenergetski vodi se na območju naselja postopoma opuščajo ter nadomeščajo s podzemnimi vodi. Predvidena je izgradnja 20 kV kablovoda Stara Cerkev vzhod, ki se zaključi z novo transformatorsko postajo. Javna razsvetljava naj bo kabelska in z varčnimi ter okoljsko primernimi svetili, ki naj bodo enotne izvedbe. Predvidena je izgradnja omrežja elektronskih komunikacij s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezne kabelske kanalizacije na območjih kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje omrežij v sklopu prenove naselja. Pokritost z GSM in UMTS signalom je dobra ter se nadgrajuje z novimi tehnologijami. Območje Stare Cerkve je pokrito z javnim vodovodom preko sistema cevovodov in vodohrana Slovenska vas ter vodohrana Kočevje. Na območju naselja Stara Cerkev je delno urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode. Kanalizacijsko omrežje je pretežno izvedeno v mešanem sistemu ter delno v ločenem sistemu. Čiščenje odpadne vode se izvaja na centralni čistilni napravi CČN Kočevje. Kanalizacijsko omrežje je potrebno sprotno dopolnjevati in usklajevati s potrebami in zahtevami razvoja dejavnosti v prostoru in okolja.

2.7 Usmeritve za razvoj v krajini

2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire

41. člen

(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)

(1)

Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo.

(2)

Razvoj intenzivnega kmetijstva v konvencionalnih oblikah kmetovanja se še naprej usmerja na edino večje ravninsko območje, Kočevsko polje, drugod na podeželju pa se spodbujajo tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja tradicionalna kmetijska kulturna krajina (eko-kmetijstvo, sadjarstvo z obnavljanjem starih ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakov), tako da se bo povečal delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se bodo uveljavljali ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo vodnih virov. Na teh območjih se poleg zagotavljanja prehranske varnosti zagotavlja tudi vzdrževanje kulturne krajine, zlasti dediščinskih kulturnih krajin (dolina zgornje Kolpe, območja ravnic ob Rinži, Čeplje, Jelenja vas in Laze pri Predgradu), in sicer krajin travnatega sveta, njivskih krajin in krajin s trajnimi nasadi, s čimer se ohranja tudi biotska raznovrstnost.

(3)

Kot poglavitna kmetijska dejavnost se razvija živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Spodbujajo se vračanje živilske industrije na podeželje v obliki majhnih predelovalnih obratov in delitev dela med kmečkimi gospodarstvi ter pridelava zdrave, cenovno ugodne in ekološko neoporečne hrane in pridelkov, ki se uporabljajo v drugih gospodarskih panogah (industrijske rastline). Ohranjajo in razvijajo obstoječi živinorejski obrati, predvsem pa se razvijajo ekstenzivne oblike govedoreje, reje drobnice in konjereje.

(4)

Travnati svet se optimalno izkorišča s košnjo in nadzorovano pašo (električni pastir, ograja). Z vzdrževanjem gozdnega roba in košnjo jas in košenic se preprečuje zaraščanje površin in ohranja prehranska baza za divjad.

(5)

Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake. Na območjih opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi travniški sadovnjaki in drugo sadno drevje z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort. Spodbuja se razvoj čebelarstva.

O predpisu

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje

Časovnica