Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Velike Lašče

3819. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Velike Lašče

Na podlagi 1. in 76. člena Odloka o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Velike Lašče ter podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe (Uradni list RS, št. 47/22) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 15. seji dne 16. decembra 2024 sprejel

P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Velike Lašče

(področje uporabe in obvezna uporaba drugih predpisov)

S tem pravilnikom se urejata tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih in industrijskih ter padavinskih odpadnih vod (v nadaljevanju odpadnih vod) na območju Občine Velike Lašče, ki jih nalaga občinski predpis s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Pravilnik se mora upoštevati pri načrtovanju, v upravnih postopkih, pri gradnji, komunalnemu opremljanju in uporabi objektov in naprav s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Pravilnik predstavlja tehnično izvedbeni predpis veljavnega občinskega predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Velike Lašče (v nadaljevanju: odlok).

Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi:

vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,

slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde,

organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.

(opredelitev kanalizacijskega omrežja)

Kanalizacijsko omrežje je sklop povezanih kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehničnih sklopov in naprav, namenjenih zbiranju in odvajanju odpadnih vod z določenega območja v naprave za čiščenje odpadnih vod ali v naravni odvodnik padavinskih vod oziroma ponikanje.

Po namenu uporabe se kanalizacijsko omrežje deli na javno in zasebno kanalizacijsko omrežje.

Po namenu odvajanja je lahko kanalizacijsko omrežje mešano, če se po kanalizacijskem sistemu odvajata komunalna in padavinska odpadna voda skupaj, ter ločeno, če se po kanalizacijskem omrežju komunalna in padavinska odpadna voda odvajata ločeno.

(sestavni deli kanalizacijskega omrežja)

Sestavni deli kanalizacijskega omrežja so:

povezovalni kanali in jarki s tehničnimi sklopi in naprave za zbiranje in odvajanje odpadnih voda (gravitacijski, tlačni in podtlačni cevovodi, revizijski jaški, podtlačni jaški z batnimi ventili, padavinski požiralniki, lovilci peska, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob, lovilci olja, črpališča, razbremenilniki, združitveni objekti, zadrževalniki čistilnega vala, regulacijski objekti, podtlačne postaje, telemetrijske postaje, nadzorni centri) ter

objekti in naprave za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode (komunalne čistilne naprave, in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE), male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 2000 PE, čistilne naprave padavinske odpadne vode.

Javno kanalizacijsko omrežje je v lasti občine, z njim upravlja izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju občine.

Zasebno oziroma interno kanalizacijsko omrežje so kanalizacijski priključek, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obstoječa pretočna greznica ter nepretočna greznica za stanovanjske in nestanovanjske objekte. Kot taki so sestavni del objekta v lasti in upravljanju uporabnika.

(zavezujoča osnovna izhodišča)

Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in grajeno tako, da zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ob najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih omrežij se mora zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obratujočega osebja, zaščito odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko preobremenitvijo, zaščito podtalnice, zagotovitev primerne hidravlične zmogljivosti kanalizacijskega omrežja in naprav za čiščenje, zagotovitev varnih delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in vzdrževanje ter nadzorovanje, statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost ter omejitev pogostosti preplavitve nad predpisano vrednostjo.

(izbira vrste omrežja)

Izbira vrste omrežja za odvod odpadnih vod po namenu uporabe je odvisen od vrste omrežja, ki na določenem območju že obstaja, od zmogljivosti in kakovosti naravnega odvodnika, vrste dotokov v omrežje, potrebe po čiščenju, topografije zemljišča, obstoječih čistilnih naprav ter od drugih lokalnih pogojev.

Po namenu odvajanja je lahko kanalizacijsko omrežje ločeno ali mešano, po načinu odvajanja pa je lahko težnostno, kombinirano (tlačno-težnostno) ter podtlačno.

Pri gradnji novih kanalizacijskih omrežij se pri izbiri vrste omrežja po namenu upošteva zahteve odloka.

(geomehanski in hidrogeološki pogoji za gradnjo)

V fazi načrtovanja je potrebno upoštevati geomehanske in hidrogeološke značilnosti zemljine. Podatki se pridobijo z raziskavami ali z interpretacijo javno dostopnih baz podatkov. Pri tem je potrebno upoštevati karakteristične značilnosti izbranih materialov, iz katerih bodo sestavljeni deli kanalizacijskega omrežja, in upoštevati njihove obtežbe na zemljino, nevarnosti drsin, posedanja, tok in gladino podtalnice, obremenitve bližnjih objektov in cest ter upoštevati trenutno rabo zemljišča.

Na podlagi izsledkov iz prejšnjega odstavka je potrebno določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov.

(projektne osnove)

Osnovo za dimenzioniranje kanalizacijskih omrežij in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavljata količina in kakovost odvedene vode. Pri sušnemu odtoku predstavlja količina odpadne vode osnovo za dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema. Količina sušnega odtoka se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in normirane porabe vode v višini 150 l/os/dan za prebivalce in 50 l/os/dan za zaposlene. Količina industrijske odpadne vode (odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo) se določi na podlagi merjenih pretokov ali ocenjenih vrednosti glede na posebnosti proizvodnje. Količina tuje vode (infiltracija) se oceni in znaša med 0 % in 100 % sušnega odtoka ali kot specifična infiltracija zemljišča med 0 in 0,15 l/s/ha. Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka in navadno znaša 1/10-1/18 dnevne potrošnje vode glede na velikost območja. Pri hidravličnem dimenzioniranju padavinske in mešane kanalizacije se mora upoštevati pogostnost nalivov glede na vrednosti iz tabele 1. Intenzivnost in trajanje naliva za posamezno območje se določi tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka se določi glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča. Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) ali akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Kanalizacija mora biti načrtovana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Za določitev jakosti naliva se upošteva vrednosti gospodarsko enakovrednih nalivov za Ljubljano iz tabele 2. Padavinski odtok se določi na osnovi predvidene pogostosti nalivov in jakosti odtoka naliva (5 oziroma 10 minut) ter koeficienta odtoka, ki se ga določi glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča za vsak posamezni kanalski odcep oziroma manjše območje.

Tabela 1: Upoštevane pogostosti pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov (po standardu SIST EN 752-2)

Tabela 2: Upoštevanje jakosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov

(hitrosti odpadne vode v cevi)

Najmanjša dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,3 m/s pri sušnem odtoku. Največja dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno je ta hitrost lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material cevi to omogoča brez poškodb njenega ostenja.

(globine in padci cevi)

Cev za komunalno odpadno vodo mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov in gravitacijsko odvajanje. Njena globina znaša 1,20 m ali več, če tehnično ni izvedljivo, lahko tudi manj s predhodnim soglasjem upravljavca. Cev za padavinsko odpadno vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov. Pri projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu terena. Najmanjši padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem najmanjših dovoljenih hitrosti in morajo preprečevati odlaganje in zastajanje trdnih delcev. Če to ni mogoče, je treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje in pogostejšo kontrolo kanalov, bodisi s čistilnimi prekucniki, priključitvijo padavinskih vod zadnje stavbe kanalskega odcepa oziroma manjšega območja ali v soglasju z upravljavcem z vzpostavitvijo rednega strojnega čiščenja, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji.

Tabela 3: Priporočljivi padci cevi

(premeri cevi)

Premeri cevi javne kanalizacije (notranji premer cevi) se označujejo v mm (DN) in znašajo: 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1800, 2100 in 2400. Premere cevi kanalizacije se določi na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in najmanjše možnosti zamašitve. Najmanjši premer cevi javne komunalne kanalizacije znaša 200 mm. Najmanjši premer cevi javne padavinske kanalizacije znaša 200 mm. Najmanjši premer cevi tlačnih vodov iz črpališč javne kanalizacije znaša 80 mm. Ustreznost dimenzij cevi kanalizacije je treba dokazati s hidravličnim računom, upoštevati je potrebno pogoje glede vzdrževanja tako, da je možnost zamašitve minimalna.

Za največje vrednosti polnitev se upoštevajo naslednje vrednosti:

cevovod za odvajanje komunalne odpadne vode do 50 % polnitve cevi pri največjem sušnem odtoku,

cevovod za odvajanje padavinske odpadne vode do 70 % polnitve cevi pri projektiranem nalivu,

cevovod mešanega tipa do 70 % polnitve cevi pri projektiranem nalivu in največjem sušnem odtoku.

(mehanski vplivi na cevi)

Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene po navodilih proizvajalcev tako, da so zaščitene pred mehanskimi vplivi kot so obtežbe, vibracije, posedanje tal. Kot komunalna infrastruktura se šteje za najglobje vgrajeni komunalni vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko vgrajene po principu prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop s strojem z orodjem za izkop s širino najmanj 0,3 m. Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna kasnejša intervencija z izkopom, morajo biti cevi kanalizacije položene v prehodnih kolektorjih ali kinetah ali v zaščitnih ceveh. Odločitev o obbetoniranju cevi mora izhajati iz statične presoje.

Kanalizacijske cevi morajo zagotavljati ustrezno obodno togost, ki je odvisna od lokacije vgradnje in načina obremenitve, vendar ne sme biti manjša od SN 4 kN/m².

(dostopnost in varovanje)

Objekti in naprave javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti projektirani in izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Način se določi v tehnični dokumentaciji.

(vgrajeni materiali)

Elementi javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov z možnostjo vgradnje na način, ki zagotavlja vodotesnost in varno rokovanje v času gradnje in v času obratovanja sistema.