Nalaganje dokumenta...
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-4548/2010, stran 12743 DATUM OBJAVE: 27.10.2010
VELJAVNOST: od 28.10.2010 / UPORABA: od 28.10.2010
RS 84-4548/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 28.10.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
4548. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in 70/08 – ZVO 1B), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna št. 35016-57/2008/77 z dne 24. 9. 2010 in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 28. seji dne 19. 10. 2010 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet Občinskega prostorskega načrta)
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Postojna in varstvenih zahtev določa:
-
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
-
zasnovo prostorskega razvoja občine,
-
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
-
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
-
usmeritve za razvoj v krajini,
-
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišča,
-
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
Izvedbeni del OPN določa:
-
območja namenske rabe prostora,
-
prostorske izvedbene pogoje,
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1)
OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2)
Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2.
Zasnova prostorskega razvoja občine,
3.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
4.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
5.
Koncept prostorskega razvoja mesta Postojna,
6.
Usmeritve za razvoj v krajini,
7.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišča,
8.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
III. Izvedbeni del
1.
Enote urejanja prostora,
2.
Območja namenske rabe prostora,
3.
Prostorski izvedbeni pogoji,
3.
1. Skupni prostorski izvedbeni pogoji,
3.
1.1. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti,
3.
1.2. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov,
3.
1.3. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov,
3.
1.4. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov,
3.
1.5. skupni prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo,
3.
1.6. skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, oblikovanje in lego nezahtevnih in enostavnih objektov,
3.
1.7. skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo objektov za oglaševanje,
3.
1.8. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3.
1.9. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
3.
1.10. skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,
4.
Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt,
IV. Končne določbe.
Tekstualni del OPN sestavljajo tudi naslednje priloge:
Priloga 1: Seznam enot in podenot urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji z usmeritvami za pripravo OPPN za območja naselij
Priloga 2: Seznam krajinskih enot in podenot s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za odprti prostor
Priloga 3: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe
(3)
Grafični prikazi OPN obsegajo naslednje karte:
Strateški del OPN
+-----+--------------------------------------------+------------+ |1 |Zasnova prostorskega razvoja |M 1:50.000 | +-----+--------------------------------------------+------------+ |2.1 |Zasnova gospodarske javne infrastrukture – |M 1:50.000 | | |prometna infrastruktura | | +-----+--------------------------------------------+------------+ |2.2 |Zasnova gospodarske javne infrastrukture – |M 1:50.000 | | |komunalna in energetska infrastruktura | | +-----+--------------------------------------------+------------+ |3 |Zasnova namenske rabe zemljišča, okvirnih |M 1:50.000 | | |območij naselij, razpršene gradnje in | | | |območij razpršene poselitve | | +-----+--------------------------------------------+------------+ |4 |Usmeritve za razvoj krajine |M 1:50.000 | +-----+--------------------------------------------+------------+ |5 |Koncept razvoja mesta Postojna | | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.1 |Koncept razvoja naselja |M 1:10.000 | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.2. |Koncept razvoja prometnega omrežja in |M 1:10.000 | | | |javnega potniškega prometa | | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.3. |Koncept urbanističnega in |M 1:10.000 | | | |arhitekturnega oblikovanja | | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.4. |Koncept zelenega sistema naselja |M 1:10.000 | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.5. |Koncept opremljanja z javno |M 1:10.000 | | | |gospodarsko infrastrukturo in varstvo | | | | |okolja | | | +-----+--------------------------------------+------------+ | |5.6. |Energetski koncept |M 1:10.000 | +-----+-----+--------------------------------------+------------+
Izvedbeni del OPN
+-----+-------------------------------------------+-------------+ |1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo na |M 1:50.000 | | |liste | | +-----+-------------------------------------------+-------------+ |2.a |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |M 1:50.000 | | |namenske rabe in ključnih omrežij | | | |gospodarske javne infrastrukture | | +-----+-------------------------------------------+-------------+ |2.b |Pregledno karto občine s prikazom osnovne |M 1:50.000 | | |namenske rabe in krajinskih enot | | +-----+-------------------------------------------+-------------+ |3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, |M 1:5.000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | | | |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | | +-----+-------------------------------------------+-------------+ |4 |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5.000 | | |prikaz javne gospodarske infrastrukture | | +-----+-------------------------------------------+-------------+
(4)
Priloge OPN obsegajo:
1.
Povzetek za javnost
2.
Obrazložitev in utemeljitev OPN
3.
Urbanistični načrt za mesto Postojna
4.
Strokovne podlage, ki so bile uporabljene pri pripravi akta
5.
Prikaz stanja prostora
6.
Okoljsko poročilo
7.
Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora ter mnenja ostalih udeležencev v postopku
8.
Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi akta
9.
Spis postopka priprave in sprejemanja prostorskega akta.
3. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Bruto etažna površina (v nadaljevanju besedila: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.
Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 50% obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
Enodružinska gradnja je območje prosto stoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na gradbeni parceli.
Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08). Razvrščajo se na: objekte za lastne potrebe, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne obrambne objekte, pomožne kmetijsko gozdarske objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M) in terasa (T).
Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju besedila: FI) je razmerje med BEP objekta nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu BEP objekta se ne upošteva:
-
neizkoriščeno podstrešje,
-
površina balkonov in odprtih teras,
-
površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni v kleti, kot je opredeljena v tem odloku.
Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del BEP, kjer je svetla višina prostora večja od 1,20 m.
Faktor odprtih zelenih površin (v nadaljevanju besedila: FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, namenjenih zunanjemu bivanju, ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino gradbene parcele.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju besedila: FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, in površino gradbene parcele.
V FZ gradbene parcele se štejejo tudi tlorisne projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.
Parcela, namenjena gradnji (v nadaljevanju besedila: gradbena parcela) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
Izkoriščeno podstrešje (v nadaljevanju besedila: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,4 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.
Klet (v nadaljevanju besedila: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50% bruto volumna tega dela stavbe vkopanega.
Komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja.
Mansarda (v nadaljevanju besedila: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Višina kolenčnega zidu je lahko od 1,20 m do 1,40 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.
Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.
Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
Prenova zelenih površin je sprememba značilnosti posamezne površine v skladu z načrtom prenove in vključuje nove ureditve, opremo in saditev.
Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.
Pritličje (v nadaljevanju besedila: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 1,40 m nad raščen teren.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju besedila: PGD) je določen z določili predpisov, ki urejajo graditev objektov.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
Referenčna višina objekta je višina obstoječega objekta, katerega višine nove stavbe ne smejo presegati.
Regulacijske linije ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni lasti in sicer se delijo na:
1.
regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju besedila: RL), ki določajo linije drevoredov,
2.
gradbene linije (v nadaljevanju besedila: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
3.
gradbene meje (v nadaljevanju besedila: GM), ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jo dotika ali pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% BEP namenjenih bivanju.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
Svetla višina prostora je višina, merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
Terasa (v nadaljevanju besedila: T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75% bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 3 m.
Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od kote urejenega terena ob objektu, predvidenega z zunanjo ureditvijo gradbene parcele, do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina vedno upošteva višina na nevkopanem delu stavbe.
Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna območja.
Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.
Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh stavb zaporedno.
Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, na kateri je skladno z določbami tega odloka možno postaviti zabojnik za orodje ali leseno lopo.
Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin.
Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.
Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in dokumentov)
(1)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
-
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
-
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
-
Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije,
-
sektorski nacionalni programi oziroma njhovi operativnimi programi,
-
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(2)
Ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije bo Občina Postojna razvijala policentrični razvoj poselitve, s katerim bo zagotovila enakomernejši razvoj vseh delov občine, povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja, vitalnost in privlačnost podeželja, krepila bo prepoznavnost kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine ter zagotovila prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi. Učinkovito se bo navezovala na državne infrastrukturne sisteme v cestnem, železniškem in energetskem omrežju.
5. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1)
Za razvoj Postojne kot središča in posledično celotne občine je potrebno:
-
razviti mesto Postojna v pravo regionalno središče nacionalnega pomena z razvojem izobraževalnih funkcij (raziskovalnih in izobraževalnih ustanov) in družbenih funkcij (javne kulturne infrastrukture regionalnega pomena, splošna bolnica) ter gospodarskim (izrazito ugodna strateška prometna lega) in turističnim razvojem;
-
krepiti oskrbne in storitvene dejavnosti v pomembnejših lokalnih središčih (predvsem v Prestranku in Planini) ter lokalnih središčih (predvsem v Hruševju, Hraščah, Bukovju in Studenem);
-
potrebno je ohraniti število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju;
-
usmerjati širitve naselij s ciljem ohranjanja prepoznavne vloge naselij v krajini in ohranjanja kvalitetne krajinske slike;
-
sprejeti odločitve in načrte, spodbude in ukrepe za prenovo in revitalizacijo opuščenih objektov in degradiranih območij, tako v odprtem prostoru kot mestu Postojna;
-
vzpostavljati in komunalno opremljati poslovne cone;
-
vzpostaviti poslovno cono za tehnološko visoko razvite dejavnosti za zaposlitev višje izobraženega kadra.
(2)
Na področju gospodarstva v občini je potrebno:
-
odpirati proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo in dejavnosti, ki bi zaposlovale visoko izšolan kader ljudi;
-
v skladu s turističnim razvojem občine in regije nasploh uvajati ekološko neoporečne dejavnosti;
-
komunalno opremiti nove lokacije za obrtno-proizvodno dejavnost in za poslovno – visoko tehnološko dejavnost;
-
uporabiti obstoječe proizvodne objekte (kmetijske farme) in jih ponovno usposobiti oziroma prestrukturirati;
-
zadržati delovna mesta v obstoječih zaposlitvenih centrih in podpirati odpiranje novih delovnih mest z visoko tehnologijo na novih lokacijah.
(3)
Na področju družbenih dejavnosti je potrebno:
-
izvajati mrežo zdravstvenih storitev v policentrično obliko ter spodbujati razvoj dodatnih zdravstvenih storitev na regijskem nivoju;
-
zagotoviti ustrezno izvajanje izobraževalne dejavnosti (zagotovitev zadostnega števila mest za predšolsko vzgojo, spodbujanje podeljevanja koncesij za zasebne vrtce, obnova dotrajanih šolskih objektov, spodbujanje vseživljenjskega in drugih oblik neformalnega izobraževanja);
-
zagotoviti primeren prostor za kulturne in zabavne prireditve na prostem ter ureditev kulturnega centra regijskega pomena v mestu Postojna;
-
zagotoviti ustrezno razmestitev športno-rekreativnih, zelenih, parkovnih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva (ureditev otroških in športnih igrišč, parkovnih površin in zelenic, pešpoti).
(4)
Za izboljšanje turistične ponudbe v občini je potrebno:
-
oblikovati celovito ponudbo, ki izkorišča obstoječe turistične potenciale;
-
razširiti mrežo turističnih nočitvenih kapacitet in zagotoviti dodatno ponudbo, ki bo omogočila večdnevno bivanje gostov;
-
povezovati turistično in znanstveno dejavnost;
-
ustrezno urediti vstopne točke na turistične lokacije, za potrebe katerih je nujna ureditev parkirišč in ustrezne informacijske infrastrukture;
-
krepiti lokalno zavest in podjetniškega sektorja v turistični dejavnosti;
-
spodbujati razvoj podeželskega, rekreativnega, doživljajskega in kongresnega turizma;
-
označitev spomenikov kulturne in naravne dediščine ter ureditev kolesarskih in rekreacijskih poti v naravi.
(5)
Na področju kmetijstva je potrebno:
-
spodbujati usmerjanje kmetij v dopolnilne dejavnosti;
-
ohranjati tradicionalno kmetijsko proizvodnjo ter ekološko in prostorsko pestrost in pestrost kultur in s tem pestrost strukture kmetijskih zemljišč;
-
preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje ekološko pomembnih grmovnih živic, obmejkov in gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč;
-
ohranjati obseg kmetijskih zemljišč;
-
spodbujati kmetijska gospodarstva za ekološko kmetovanje.
(6)
Na področju gozdarstva je potrebno:
-
spodbujati gradnjo novih gozdnih prometnic in ureditev statusa gozdnih cest;
-
preprečevati velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih;
-
gospodariti z gozdovi v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi;
-
zagotoviti večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami;
-
v zasebnih gozdovih vzpodbujati združevanje lastnikov gozdov zaradi zagotavljanja učinkovitejšega gospodarjenja z gozdom;
-
vzpodbujati lastnike gozdov pri uvajanju novih tehnologij za predelavo lesne biomase in pridobivanja stranskih gozdnih proizvodov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
-
vzpodbujati gozdarstvo kot osnovni element urejanja krajine in zagotavljanja obnovljivih virov energije.
(7)
Na področju mineralnih surovin je potrebno:
-
predvideti in sprotno izvajati sanacijo območij mineralnih surovin, kjer se odvzem ne vrši več;
-
sanirati kamnolom Lepena kot naravno vrednoto v skladu z naravovarstvenimi smernicami;
-
preprečevati odpiranje novih kopov mineralnih surovin.
(8)
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno:
-
pri načrtovanju poselitve izogibati se načrtovanju novih poselitvenih površin na poplavnih območjih (npr. na največjih poplavnih površinah v trikotniku med Zalogom, Malim Otokom in ponorom Pivke v Postojnsko jamo, kjer so predvidene zazidljive in zelene površine mesta Postojne, ki pa so trenutno nepozidane) in v območju plazu v Stranah;
-
ohranjati požarno varnost predvsem zaradi visoke požarne ogroženosti zaradi požarov v naravi in nesreč z nevarnimi snovmi, ki so najverjetneje posledica klimatskih značilnosti (sušno poletno obdobje – julij, avgust) in prisotnosti vojaških območij (vadišče Poček in skladišča eksplozivnih snovi);
-
premostiti problematičnost in konfliktnost umestitve osrednjega vojaškega vadišča Poček (Žerible – Poček) z vsemi spremljajočimi območji in objekti, kjer potekajo različne vojaške vadbene aktivnosti, s skupno strategijo razvoja Občine Postojna in ministrstva, pristojnega za obrambo, ki naj zajame vse vidike razvoja.
(9)
Na področju okoljskih dejavnosti je potrebno:
-
pridobiti vodno pravico za rabo vseh vodnih virov;
-
izvajati kontrolo dejavnosti na vodovarstvenih območjih;
-
poselitev oziroma širitev naselij usmeriti tja, kjer ne ogroža vodnih virov;
-
določiti lokacijo in način ravnanja z odpadki na ravni regije;
-
izvajati kontrolo nad javno službo, ki skrbi za deponijo in odvoz komunalnih odpadkov;
-
ozaveščati javnost na temo ločenega zbiranja odpadkov;
-
širiti nivo komunalnih storitev in stalno težiti k izboljšavam;
-
izvajati kontrolo in preprečevanje nad onesnaženjem v Občini Postojna.
(10)
Na področju poselitve je potrebno:
-
obrtne in gospodarske cone locirati koncentrirano, v lokalna in občinsko središče, in jih umeščati ločeno od območij stanovanjske namembnosti ter jih ustrezno infrastruktuno opremiti;
-
zagotoviti optimalne površine za stanovanjsko gradnjo v naseljih oziroma njihove širitve in preveriti primernost in obseg sedaj načrtovanih površin za gradnjo po naseljih in njihovo primernost glede na naravne in ustvarjene danosti;
-
spodbujati prenovo in revitalizacijo opuščenih objektov in degradiranih območij tako v odprtem prostoru kot v mestu Postojna;
-
načrtno pripravljati stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih sosesk, poslovnih, proizvodnih, visoko tehnoloških con (tehnološki park);
-
zaustaviti neusmerjeno širjenje poselitve ob obstoječih ureditvenih območjih naselij z usmerjanjem širitve naselij s ciljem ohranjanja prepoznavne vloge naselij v krajini in ohranjanja kvalitetne krajinske slike;
-
izboljšati strukturo stanovanjske gradnje v korist večstanovanjske v urbanih naseljih;
-
sprejem in izvedba celovitega načrta za razmestitev območij in umestitev objektov za razvoj turistične dejavnosti.
(11)
Na področju prometne infrastrukture je potrebno:
-
zagotoviti prometno varnost in dostopnost z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest;
-
zagotoviti potrebno število javnih parkirnih mest;
-
uvesti in spodbujati vse vrste javnega potniškega prometa;
-
določitev poteka kraka avtoceste Postojna/Divača–Jelšane;
-
vzpostaviti logistični center ali parkirišče za tovorna vozila najmanj občinskega pomena;
-
predvideti hitro progo Sežana–Ljubljana–Dobova.
(12)
Na področju oskrbe s pitno vodo je potrebno:
-
zagotoviti ekonomičnost vodovodnega sistema z zmanjšanjem vodnih izgub in poostren nadzor nad sistemom;
-
spodbujati zmanjševanje porabe pitne vode;
-
smiselno povezovanje vodovodnih sistemov.
(13)
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod je potrebno:
-
zagotoviti postopno izgradnjo novih kanalizacijskih sistemov z lastno čistilno napravo;
-
rekonstruirati primarno kanalizacijo in razširitev čistine naprave v mestu Postojna;
-
priklopiti vsa gospodinjstva na kanalizacijsko omrežje oziroma na individualne čistilne naprave in s tem ukinitev pretočnih greznic;
-
pridobivanje novih in oživljanje opuščenih vodnih virov.
(14)
Na področju energetske infrastrukture je potrebno:
-
spodbujati izrabo obnovljivih energetskih virov;
-
izboljšati energetsko oskrbo ter izvedba daljinskega ogrevanja in biomase na območju strnjene gradnje;
-
gradnja sistema ogrevanja in kurilnice na biomaso v mestu Postojna;
-
iskati način za vzpostavitev omrežja zemeljskega plina;
-
zagotoviti opremljenost z javno razsvetljavo v skladu z veljavnimi standardi.
(15)
Na področju krajine je potrebno:
-
zagotavljati prepoznavnost značilne kulturne krajine, ohranjanje naravne krajine ter njenih gradnikov z ustreznim načrtovanjem in programiranjem;
-
preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč;
-
ohranjati pomembne krajinsko-ekološke elemente kot so omejki, ostanki gozda na kmetijskih zemljiščih, koridorji vegetacije ob vodnih telesih;
-
spodbujati trajnostne rabe zemljišč in okolju prijaznega turizma v povezavi z naravno in kulturno krajino občine;
-
previdno umeščati infrastrukturne in poselitvene posege v odprt prostor;
-
sanirati degradacijo v krajini.
(16)
Na področju varstva kulturne dediščine in varstva narave je potrebno:
-
pri načrtovanju prostorskega razvoja kulturno in naravno dediščino ustrezno obravnavati in v zvezi z njo predvideti ustrezne prostorske rešitve, ki bodo omogočile varovanje in ohranjanje dediščine in hkrati omogočile njeno optimalno vključevanje v prostor;
-
za doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine Postojna nujno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
6. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1)
Občina bo zagotavljala prostor za zadostno število stanovanjskih objektov predvsem v občinskem središču, sledijo lokalna središča ter naselja v bližini Postojne in manj v ostalih naseljih. Večje širitve za območja stanovanj se nahajajo v Postojni, Planini, Hruševju, Razdrtem, Matenji vasi in Rakitniku. Ostale površine so pridobljene z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve.
(2)
Gospodarski razvoj v občini je solidno razvit in ga je potrebno tudi vnaprej razvijati. Ključnega pomena pri tem je zagotavljanje zadostnega števila gospodarskih obrtnih con vključno s prometnimi povezavami in komunalno opremljenostjo. Večje obstoječe gospodarske cone so v bližini mesta Postojna in v njem (OC Liv, Veliki Otok, Zalog, Mali Otok), v Prestranku ter Belskem, Razdrtem in Hruševju. Obstaja še nekaj manjših gospodarskih con, ki so raztresene v smeri Postojna–Razdrto. Širitve gospodarskih con so predvidene v Velikem Otoku in Postojni, kjer je predvidena nova cona pri vstopu na avtocesto.
(3)
Postojna je opredeljena kot turistično središče državnega pomena. Občina bo spodbujala turistični razvoj naselij in posameznih lokacij. Dopolnjevala se bo obstoječa turistična infrastruktura in s tem večala ponudba. Razvijala in spodbujala se bo obstoječa turistična dejavnost (Postojnska jama, Predjamski grad, Pivka jama, Grad Prestranek, Kalič) ter uveljavljale nove potencialne turistične lokacije (Epicenter, Evropski muzej krasa, Zagonski mlin, Motel Erazem, Planinsko polje, Grad Haasberg) ter ostale manjše projekte. Razvijati je potrebno glavno turistično os Postojna–Predjama–Planinsko polje. Na podeželju se spodbuja kmečki turizem v povezavi z ekološko pridelavo domačih izdelkov. V veliki meri so površine za turizem v povezavi s površinami za oddih, rekreacijo in šport ter območji izjemne naravne in kulturne dediščine.
(4)
Razvoj centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene in družbene) je usmerjen v naselja z večjim gravitacijskim območjem in v občinsko središče z namenom, da se zagotovi visoko kakovost oskrbe lokalnih prebivalcev ter regije. Predvsem v Postojni je potrebno razvoj teh dejavnosti še povečati glede na dejstvo, da je mesto opredeljeno kot regionalno središče.
(5)
Zasnova prostorskega razvoja občine vključno z omrežjem naselij z njihovo vlogo in funkcijo je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 1: »Zasnova prostorskega razvoja«.
7. člen
(omrežje naselij ter njihova vloga in funkcija)
(1)
Občina bo razvijala razvoj policentričnega urbanega sistema in regionalnega prostorskega razvoja z razvojem in krepitvijo vloge Postojne kot nacionalnega, regionalnega in občinskega središča. Ohranja, razvija in krepi se vloga pomembnejših lokalnih središč Prestranka in Planine.
(2)
Razvijati je potrebno lokalna središča Hruševje, Studeno, Bukovje ter Hrašče z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.
(3)
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki ležijo v gravitacijskih območjih lokalnih središč ali občinskega središča.
(4)
Ohranjajo in krepijo se naselja in posamezne lokacije izven naselij, ki imajo izražen turistični pomen oziroma potencial.
(5)
Zasnova prostorskega razvoja občine vključno z omrežjem naselij z njihovo vlogo in funkcijo je prikazana v grafičnem delu strateškega OPN na karti št. 1: »Zasnova prostorskega razvoja«.
8. člen
(omrežje prometnega povezovanja naselij)
(1)
Preko občine v smeri Postojna–Razdrto oziroma Ljubljana–Koper poteka cestna in železniška povezava mednarodnega pomena. Potrebno je ohraniti še koridor za prometno povezavo AC kraka proti Republiki Hrvaški.
(2)
Regijsko je občina povezana preko državnih cest v smeri Logatec–Postojna–Pivka ter Unec–Razdrto–Vipava. Zaradi prevelike preobremenjenosti ceste v smeri Postojna–Pivka se varuje koridor obvoznice Prestranek–Postojna.
(3)
Med naselji v občini je prometno omrežje primerno razvejano. Kjer bo zaradi širitve poselitve oziroma vzpostavljanja novih območij poselitve obstoječe prometno omrežje dodatno obremenjeno, bo občina nadgrajevala obstoječe prometno omrežje.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
9. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra)
(1)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja občine. Obstoječo infrastrukturo se po potrebi dopolnjuje, dotrajano se izboljšuje, vse v smeri preprečevanja onesnaževanja in zmanjševanja obremenitev okolja ter drugih naravnih vrednot.
(2)
Pri načrtovanju območja za širitev naselja je treba upoštevati možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanje ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, skladno s programi opremljanja zemljišč.
10. člen
(prometna infrastruktura)
(1)
Obstoječe državno cestno omrežje je primerno razvejano, toda v slabem stanju (R2-409 in G1-6). Preko občine poteka AC povezava Koper–Ljubljana. Predviden je tudi novi AC krak do Republike Hrvaške, vendar njegova natančna lokacija še ni znana.
(2)
Obstoječe občinsko cestno omrežje je zadostno razvejano, dostopnost do naselij je dobra. Omrežje je potrebno posodobiti ter ga po potrebi ustrezno dopolniti. Predvidena je obvoznica Prestranek–Postojna, ki predvideva umiritev prometa v naseljih Rakitnik, Matenja vas in Prestranek. V mestu Postojna se predvideva dopolnitev prometnega omrežja predvsem z obrobnimi povezavami.
(3)
Predvideno obvoznico Prestranek–Postojna naj se načrtuje na način, da bodo ohranjene vse lastnosti, zaradi katerih je bilo na navedenem območju določeno Natura območje. Cesta naj se načrtuje izven naravnih ohranjenih predelov reke Pivke in na način, da bo omogočena renaturacija potoka Stržen.
(4)
Območja, kjer so obstoječe ali predvidene industrijske cone, morajo imeti ustrezno urejen prometni dovoz, zato je ob ureditvi takih območij potrebno na podlagi predvidenih prometnih obremenitev načrtovati novo ali nadgraditi obstoječe prometno omrežje.
(5)
Občina Postojna bo izvajala ukrepe, s katerimi bo reševala problematiko mirujočega parkiranja: uvedba javnega lokalnega potniškega prometa v Postojni, uvedba con kratkotrajnega parkiranja na območju centra Postojna, spodbujanje projektov, ki zagotavljajo čim večjo neodvisnost prebivalcev od svojih avtomobilov, strateško povezovanje mesta z železniško postajo, spodbujanje vseh vrst izvajanja javnega potniškega prometa.
(6)
Občina bo izvajala ukrepe za zagotavljanje zasebnih parkirnih površin z doslednim izpolnjevanjem prostorsko urbanističnih standardov in predpisov.
(7)
Na območju občine je potrebno umestiti prometni terminal, ki bi zadostil potrebam avtoprevoznikov.
(8)
Preko občine poteka železniška proga, ki povezuje koprsko pristanišče s celino. V občini sta dve postaji (Postojna, Prestranek). Dodatnih ureditev ni predvidenih. Z namenom navezovanja na evropsko TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor je predvidena rekonstrukcija in dograditev hitre proge Sežana–Ljubljana–Dobova.
(9)
Na območju mesta Postojna se vzpostavi mestni javni promet, predvsem za potrebe turizma. Povezuje naj se predvsem območja vstopnih točk v mesto s Postojnsko jamo. Krepi naj se javni potniški promet med naselji. Za javni potniški promet se koristi tudi železnica, ki služi predvsem za dostop v službo, šolo itd.
(10)
Potrebno je razvijati omrežje kolesarskih in pešpoti v naseljih samih kot tudi izven poselitvenih območij. Kolesarske poti so razvejane in povezane v regijsko kolesarsko omrežje. Čim več poti je potrebno speljati samostojno izven obstoječih cestnih povezav. V naseljih se prednostno uredijo povezave do šolskih objektov in ostalih družbeno koristnih stavb.
(11)
V Občini Postojna se nahaja tudi športno letališče Postojna. Načrtovana prostorska ureditev posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je treba vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Spodbuja se večanje pomena letališča tudi v razvojnem smislu za športna in turistična letala.
(12)
Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura«.
11. člen
(energetska in telekomunikacijska omrežja)
(1)
Distribucijsko omrežje je trenutno dovolj zmogljivo razen v posameznih primerih, ko je moč posameznega transformatorja prešibka. Električni vodi so po mestu Postojna večinoma v podzemni izvedbi, v ostalih naseljih in med posameznimi naselji pa vodi večinoma potekajo po zraku.
(2)
Na območju Občine Postojna so sledeči elektroenergetski objekti za razdeljevanje in prenos električne energije – RTP in daljnovodi:
-
PTP Postojna,
-
DV 1X400 kV Beričevo–Divača,
-
DV 220kV Divača–Kleče,
-
Predvideni DV 2X400 kV Beričevo–Divača,
-
Predvideni DV 2X110 kV Postojna–Cerknica,
-
Predvideni DV 2X110 kV Divača–Postojna,
-
DV 2X110 kV Postojna–Pivka (sedaj obratuje na 1X20 kV).
(3)
Na območju Občine Postojna potekata tudi naslednja plinovoda:
-
magistralni plinovod z oznako M3 (Vodice–Šempeter) in
-
predvideni regionalni plinovod z oznako R35 (v smeri Postojna–hrvaška meja).
Predvideni sekundarni plinovodi:
-
odcep do obrtne cone Veliki Otok in ostalih porabnikov,
-
odcep do obrtne cone Prestranek in do naselij KS Prestranek,
-
odcep ob trasi AC do cone Studenec s povezavo naselij KS Hrašč.
(4)
Prenovo naselij ali delov naselij je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.
(5)
Spodbuja se učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO(2) nevtralno).
(6)
Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, sončna energija, geotermalna energija in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(7)
Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva.
(8)
Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
(9)
Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.
(10)
Telekomunikacijsko omrežje je v občini zadovoljivo urejeno. Omrežje je potrebno nenehno posodabljati in prilagajati razvoju.
(11)
Čez območje občine poteka optični kabel, ki pa ima zgolj tranzitni pomen in ne oskrbuje občine.
(12)
Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev.
(13)
Obstoječe in načrtovano energetsko in telekomunikacijsko omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.
12. člen
(energetska infrastruktura)
(1)
Za redkeje poseljena območja, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja ter odsotnost večjih porabnikov toplote, se tudi v prihodnosti predvideva predvsem individualna energetska oskrba. Potencial pa v bodoče predstavljajo obnovljivi viri energije, predvsem sončna ter vetrna energija ter energija iz lesne biomase, za katero je zaledje biomase zaradi obsežnih gozdov razmeroma bogato.
(2)
Plinovodno omrežje: predvidena je plinifikacija mesta Postojna, zlasti v primeru prostorsko ustrezno umeščenega poteka ruskega južnega toka zemeljskega plina.
(3)
Daljinsko ogrevanje: v prihodnosti se bo podpirala širitev uporabe biomase v javnih objektih z izvajanjem skupnih kurilnic, nadomeščalo se bo kurilnice na fosilna goriva v stanovanjskih naseljih s kurilnicami na biomaso oziroma na zemeljski plin.
(4)
Ob Cesti v Staro vas je predvidena izgradnja javne kurilnice za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
(5)
Uporaba sončne in vetrne energije: podpira se izgradnjo vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn, predvsem za potrebe industrijskih objektov, ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
13. člen
(javna razsvetljava)
(1)
Zastarelo in neustrezno razporejeno omrežje javne razsvetljave se rešuje z izvedbo aktivne sanacije javne razsvetljave, prednostno v naselju Postojna. Na podlagi energetskega načrta sanacije javne razsvetljave je v skladu z veljavnimi predpisi predvidena celotna sanacija javne razsvetljave do leta 2017 in zmanjšanje porabe električnega toka za polovico. Pri tem se preveri možnost uporabe novih tehnologij.
(2)
Javno razsvetljavo se razširi na neosvetljene pohodne in vozne površine.
(3)
Javno razsvetljavo se predvidi v vseh delih naselij, ki pomenijo novo širitev.
14. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1)
Oskrba s pitno vodo
-
Potrebno je varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov – prioritetno predvsem glavni vodni vir Malni. Vodovarstvena območja in ukrepi se določijo v državni uredbi.
-
Predvidi se izvedba transportnega vodovoda za oskrbo obalno kraške regije s pitno vodo iz Malnov.
-
Občina bo vzpostavila ukrepe za poenotenje oskrbe s pitno vodo ter upravljanja z vsemi javnimi in zasebnimi vodovodi na celotnem ozemlju občine.
-
Zaradi zastarelosti vodovodov in velikih izgub je Občina Postojna pristopila h kohezijskemu projektu rekonstrukcije primarnega vodovoda na območju Notranjske regije, namen katerega je rekonstrukcija pretežnega dela primarnega vodovodnega sistema v Občini Postojna ter občini Pivka. Cilj je zmanjšanje vodnih izgub pod 20% odvzete vode, pri čemer se za zagotavljanje tega cilja predvideva tudi poostren nadzor nad sistemom.
-
Hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostno požarno vodo, je zagotovljeno v vseh naseljih, ki so opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, oziroma so v njih locirani vodohrani zadostnih zmogljivosti.
(2)
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
-
Občina bo izvedla rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Postojna (v nadaljnjem besedilu: CČN) ter izvedla zadrževalne bazene za potrebe čistine naprave. CČN Postojna naj se pri morebitni razširitvi uredi na način, da ne bo predstavljala obremenitve okolja. Izboljšati je potrebno čiščenje odpadnih voda. CČN Postojna naj se sanira tako, da bo ob visokih vodah preprečevala prekomerno onesnaževanje Stržena in njegovih poplavnih površin.
-
Kanalizacijsko omrežje je trenutno zgrajeno samo v mestu Postojna (večinoma mešan sistem) in naselju Stara vas (ločen sistem). Mesto Postojna je priključeno na CČN z zmogljivostjo 15000 PE, s kolikšno je tudi obremenjena. Že v fazi projektiranja je bila predvidena njena razširitev, tako da se v primeru novogradenj ta tudi izvede.
-
Pri obnovi in dograditvi kanalizacijskega sistema je potrebno izvajati ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebno je dograditi lokalne kanalizacijske sisteme (tam, kjer ni možna priključitev na centralno omrežje) z odvodom v lokalne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: ČN). Dotrajane in preobremenjene odseke je potrebno posodobiti in rekonstruirati.
-
Na ostalih območjih, kjer kanalizacija še ni vzpostavljena, se odvod komunalnih odpadnih voda vodi preko nepretočnih greznic oziroma malih ČN, ki jih čisti in prazni izvajalec javne službe. Neposredno oziroma nekontrolirano odvajanje odpadnih voda v okolje je prepovedano.
-
Na območju Notranjske regije bo občina sodelovala pri projektu rekonstrukcije in izvedbe kanalizacijskih sistemov. Prednostno so predvidene izvedbe naslednjih kanalizacijskih sistemov: Hruševje, Veliki Otok, Rakitnik–Prestranek–Koče, Hrašče–Dilce–Goriče–Fara. V mestu Postojna je predvidena rekonstrukcija primarne kanalizacije. Kanalizacijski sistemi se bodo vzpostavili tudi v vseh ostalih naseljih v Občini Postojna. Cilj je ukinitev vseh pretočnih greznic v občini tako, da se na kanalizacijska omrežja oziroma na individualne male ČN priključijo vsa gospodinjstva v Občini Postojna.
(3)
Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.
15. člen
(ravnanje z odpadki)
(1)
Problematiko komunalnih odpadkov bo občina reševala na regijskem nivoju.
(2)
Občina bo uvajala ukrepe, s katerimi si bo prizadevala do leta 2016 zmanjšati količino odloženih odpadkov na manj kot polovico sedaj odloženih. Preprečevanje in zmanjšanje količine odpadkov bo temeljilo zlasti na ozaveščanju prebivalstva ter z zagotavljanjem ustreznega nivoja uslug.
(3)
Potrebno je zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastanka, njihovo predelavo in ponovno uporabo. V tem sklopu se predvideva izvedba manjših zbirnih centrov za zbiranje ločenih frakcij odpadkov po večjih vaških naseljih. Podpira se uporabo primarnega izločevanja odpadkov za energetske potrebe.
(4)
Obstoječa deponija komunalnih odpadkov Stara vas je predvidena za zaprtje ter kasnejšo ureditev z rekultivacijo.
(5)
Občina bo podpirala izgradnjo zasebnih kompostarn in bioplinarn.
(6)
Na območju Centralne čistilne naprave je predvidena ureditev kompostarne za pridobivanje biognojil.
(7)
Občina si bo prizadevala izvajati ukrepe za preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov. Obstoječa divja odlagališča odpadkov je potrebno stalno evidentirati in sanirati, pripraviti sanacijske načrte ter izvajati ustrezne ureditvene ukrepe.
(8)
Potrebno je zagotoviti predelavo gradbenih odpadkov in zagotoviti deponijo za inertne ostanke gradbenih odpadkov. Potrebno je zagotoviti urejene deponije za zemeljski izkopni material. Prostorska umestitev lokacij mora temeljiti na strokovnih prostorskih in okoljskih presojah.
16. člen
(grajeno javno dobro)
Grajeno javno dobro (tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno) je namenjeno splošni rabi in ga lahko koristi vsak.
17. člen
(ureditev javnih površin v naseljih)
(1)
V občinskem središču se uredi zeleni sistem (parki, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi ...). Uredijo se kolesarske in pešpoti.
(2)
Športna infrastruktura, ki je v občini izjemno pestra in lokalno dobro razvita, se ohrani. Uredi se športna dvorana za večje športne prireditve, ki bi pokrivala regijske potrebe po športnem udejstvovanju.
(3)
V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.
(4)
Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.
18. člen
(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)
(1)
Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter kolesarske in peš poti v naravnem okolju.
(2)
Vzpostavijo se tematske poti (sprehajalne, jahalne, planinske).
19. člen
(urejanje pokopališč)
(1)
Vsako pokopališče mora imeti mrliško vežico in možnost širitve, kjer je to prostorsko dopustno. V kolikor mrliške vežice ali širitve pokopališča ni mogoče umestiti v že obstoječo grajeno infrastrukturo na pokopališču, je v okviru prostorskih zmožnosti potrebno zagotoviti stavbna zemljišča za širitev.
(2)
Potrebe po vzpostavitvi stavbnih zemljišč za namen pokopališke dejavnosti so pri pokopališču Postojna, kjer se v sklopu zasnove predvidi tudi prometna ureditev vključno z zagotovitvijo parkirnih površin, pri pokopališču Planina predvsem z namenom zagotovitve parkirnih površin, ter pri pokopališčih Predjama, Veliko Ubeljsko, Landol, Pri Fari, Šmihel pod Nanosom.
4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
20. člen
(notranji razvoj, prenova in širitev naselij ter razpršena gradnja)
(1)
Usmeritve za razvoj poselitve v občini so osnova za dolgoročno usmerjanje dejavnosti, pri čemer so upoštevane zmogljivosti prostora, racionalnost opremljanja zemljišč, značilnosti obstoječega omrežja naselij in obstoječe pozidave.
(2)
Razvoj poselitve se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami, vendar tako, da se prepreči konflikte med različnimi rabami.
(3)
Prednostno in intenzivneje se bo krepil razvoj naselij v občinsko središče in lokalna središča z ureditvijo območij z zgoščevanjem, prenovo in širitvijo.
(4)
Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in večinoma širitve za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti.
(5)
Pri urejanju naselij ima prednost notranji razvoj, ki teži k zgoščevanju poselitve na nezazidanih površinah in površinah, ki so premalo izkoriščena ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivalnih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(6)
Posebno pozornost se posveča prenovi kvalitetne kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, s katero se ohranja identiteto naselij. V takšnih jedrih bo imela prenova prednost pred novogradnjo.
(7)
S širitvijo se zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih, turističnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj občine in regije.
(8)
Umestitev prostorskih ureditev izven naselja je dovoljena le izjemoma, ko jih zaradi njihove posebnosti ni mogoče urejati v naselju ali na robu le teh. To so npr.: adrenalinski park, kampi, turistično-rekreacijska območja, farme, cerkve, spomeniki ipd.
(9)
Ohranjanje razpršene poselitve ob stari cesti Postojna–Planina.
(10)
Nova razpršena gradnja ni dovoljena. Tam, kjer je to možno, se obstoječa razpršena gradnja sanira s priključitvijo naselju.
(11)
Razvoj občinskega središča se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
(12)
Zasnova namenske rabe zemljišča, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 3: »Zasnova namenske rabe zemljišča, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.«
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTA POSTOJNA
(13)
Mesto Postojna se bo razvijalo kot prepoznavno središče nacionalnega in regionalnega pomena. Prostorski razvoj mesta Postojna bo obsegal nadaljnje urejanje in izboljševanje razmer obstoječih poselitvenih območij, razvoj na prostih, še nepozidanih zazidljivih zemljiščih ter širitve poselitvenih površin.
(14)
Mesto se bo razvijalo v povezavi zelenega sistema naselja s kvalitetami naravnega okolja, kar bo ustvarilo razmere za ekološko ravnotežje in kakovost življenjskega okolja v mestu.
(15)
Dosedanja razporeditev centralnih dejavnosti v središču mesta, na SV delu mestnega jedra ob cesti na železniško postajo, se ohranja. Območje posameznih trgovskih objektov in zametki nakupovalnega središča na zahodnem delu mesta se dopolni in razširi. Razporeditev centralnih dejavnosti v središču mesta se razširi proti zahodu predvsem za potrebe šolstva, zdravstva, otroškega varstva in oblike bivanja za starejše občane.
(16)
Razvoj obstoječih poselitvenih območij bo usmerjen v prenovo mestnega jedra, zgostitve že poseljenih območij ter širitve na območjih obstoječih poselitvenih površin. Območja zelenih površin se ureja z vnašanjem smiselnih vsebin, predvsem rekreativnih.
(17)
Uredi se nove poselitvene površine predvsem za potrebe razvoja dejavnosti, ki potrebujejo središčno lego (gospodarska cona). Na njih naj se zagotavljajo nova delovna mesta z namenom doseganja izenačitve zaposlenega prebivalstva in delovnih mest.
(18)
Obstoječe območje, namenjeno proizvodnji Veliki Otok, se širi proti zahodu, razvija naj se v smeri razvoja zahtevnejših tehnoloških programov in dejavnosti.
(19)
Razvojna območja v osrednjem delu Postojne: prenova in ureditev mestnega jedra, prenova in aktiviranje območja bivših vojašnic, aktiviranje in prenova degradiranih območij ob Pivki, območje Ovčje Staje, območje med Ljubljansko cesto in železniško progo. Potrebna je reurbanizacija neustrezno izrabljenih zemljišč za razvojne potrebe mesta s sočasnim odpravljanjem neustreznih razmer (predvsem mirujoči promet).
(20)
Dolgoročna širitev mesta (za bivanje) bo usmerjena na zapolnitev že zazidljjivih površin na območju Goričice, širitev območja za stanovanjsko gradnjo Goričice, delne širitve območij za stanovanja na Kremenci in sanacija zazidljivih površin Ob Pivki.
(21)
Načrtuje se razvoj turističnega središča Postojnske jame z dopolnitvijo, prenovo in nadgraditvijo obstoječih dejavnosti, povezavo s samim mestom in večjo povezavo z naravnim zaledjem in izrabo naravne in kulturne dediščine. Pospešuje se športno-rekreacijsko in kulturno ponudbo kot nosilni temi razvoja v navezavi s sosednjimi območji. Potrebna je ureditev območja vstopnega turistično informacijskega programa.
(22)
Potrebna je krepitev regionalnih in drugih centralnih dejavnosti ter omogočanje kakovostne oskrbe in storitev za otroke, mladino, občane s posebnimi potrebami in starejše občane.
(23)
Potrebne so rekonstrukcije in novogradnje cest za izboljšavo dostopnosti obstoječih in novih poselitvenih območij.
(24)
Potrebna je izgradnja novih prometnih povezav z namenom razbremenitve mestnega jedra ter jasne povezave vstopa z avtoceste s Postojnsko jamo in turističnim zaledjem Pivka jama in Predjamski grad.
(25)
Razvija se javni promet – turistični avtobus in dolgoročna vpeljava ozkotirne železnice.
(26)
Načrtno se opremlja nova stavbna zemljišča za dolgoročni prostorski razvoj mesta.
(27)
Zagotavlja se kvalitetno bivalno okolje z različnimi tipi mestne in primestne krajine, ki zadovoljuje raznolike potrebe prebivalcev po preživljanju prostega časa, predvsem na območju zelenih površin ob Pivki, Soviča ter v pasu med Pečno rebrijo ter gozdovi za Staro vasjo.
(28)
Koncept prostorskega razvoja mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.1: »Koncept razvoja naselja«.
21. člen
(Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa)
(1)
Mesto Postojna leži ob vozlišču prometnih tokov in je prometno navezano na omrežje državnih cest in glavno železniško progo. Južno od mesta Postojna leži športno letališče.
(2)
Koncept razvoja prometnega omrežja in javnega potniškega prometa mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.2: »Koncept razvoja prometnega omrežja in javnega potniškega prometa«.
a)
Državne ceste
(3)
Za dolgoročni razvoj mesta je pomembna razbremenilna cesta – zahodna obvoznica od priključka na avtocesto do Velikega Otoka, s priključkom do vstopa v Postojnsko jamo, ki naj bi postala državna turistična cesta za smer Postojna–Predjamski grad. S to cesto se bo razbremenil promet skozi mestno središče v smeri proti Postojnski jami.
(4)
V prvi fazi se zgradi razbremenilna cesta iz smeri Reške ceste do Ceste proti jami. Značaj te ceste naj bi bil mestni, nadomestila pa bi v 1.fazi državno cesto skozi središče mesta proti Postojnski jami.
b)
Lokalne ceste
(5)
Predvidena je izgradnja razbremenilnih lokalnih cest z značajem mestne zbirne ceste in sicer povezava Kremence z novim dostopom na območje industrijske cone in priključkom na avtocesto in predvideno zahodno obvoznico
(6)
Prednostnega pomena so tudi izboljšave notranjega mestnega prometnega omrežja, predvsem pa:
-
izgradnje in ureditve posameznih križišč in krožišč,
-
izgrajevanje prometnega omrežja na novih poselitvenih območjih in njegova navezava na obstoječe omrežje,
-
potrebno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
c)
Značilni prečni prerezi cest
(7)
Državne ceste naj se načrtuje v minimalno sledečem profilu: vozišče za motorni promet, široko 2x3,50 m, kolesarsko stezo in pločnik ali posebno površino za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno, da imajo zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita.
(8)
Mestne zbirne ceste naj imajo vozišče za motorni promet široko 2x3,25 m, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet. Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer količina motornega prometa ne preseže 10.000 vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
(9)
Mestne ceste imajo vozišča za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti navedenim kriterijem.
(10)
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča, kolesarske steze in pločnike v skladu z veljavnimi predpisi. Tudi tu je kolesarski promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča navedenim kriterijem.
(11)
Vse mestne zbirne, mestne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko združeno z drevoredi.
(12)
Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo imeti širino skladno s predpisi.
d)
Mirujoči promet (parkiranje)
(13)
Za potrebe Postojne je predvidena ureditev javnih parkirišč v garažnih hišah v mestnem središču ter predvidenem območju za razvoj osrednjih centralnih dejavnosti ob Titovi cesti v bližini zdravstvenega doma.
(14)
Za potrebe turistov je predvideno parkirišče oziroma garažna hiša ob vstopnem turistično informacijskem središču ter na območju Postojnske jame.
(15)
Za turistične avtobuse sta predvideni dve parkirišči ob vstopnem turistično informacijskem središču ter na območju Postojnske jame.
(16)
Parkirišče za tovornjake je predvideno ob izvozu z avtoceste.
(17)
Ob avtocesti, kjer vrednosti hrupa presegajo dovoljene vrednosti, je potrebno zgraditi protihrupno zaščito.
e)
Kolesarske in pešpoti
(18)
Predvidena je ureditev varnih peš in kolesarskih poti v šolo iz vseh poselitvenih območij za potrebe lokalnega prebivalstva, ter turistične – izletniške krožne peš in kolesarske poti, ki med seboj povezujejo različne turistične atrakcije v en sistem, le-tega pa povezujejo z glavnimi potmi v zaledje. Ključno izhodišče turističnih peš in kolesarskih poti je mesto Postojna.
(19)
V okviru državnega kolesarskega omrežja je čez območje Občine Postojna predvidena:
-
daljinska kolesarska povezava: Planina–Studeno–Postojna in od tu v smeri proti Pivki in Razdrtem;
-
glavna kolesarska povezava iz Planine proti Cerknici.
f)
Železnica
(20)
Čez mesto Postojna poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana–Sežana. Predvidena je delna rekonstrukcija železniške proge na območju železniške postaje Postojna. Preko Postojne je načrtovana hitra železniška proga Sežana–Ljubljana–Dobova, ki je predvidena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Nacionalnem programu slovenske železniške infrastrukture.
(21)
Za potrebe izgradnje novih predvidenih območij poselitve je potrebno urediti potrebne podhode pod železniško progo za motorni, kolesarski in peš promet.
g)
Javni potniški promet
(22)
V občini je organiziran primestni in medkrajevni avtobusni prevoz. Potrebno je organizirati mestni javni promet – mali avtobusi za mestne potrebe in potrebe turistov – turistični avtobus od smeri vstopne informacijske točke preko mesta, železniške postaje in Postojnske jame.
(23)
Preveri se možnost umestitve ozkotirne turistične proge od vstopne informacijske točke do Postojnske jame in naprej v smeri Predjame.
(24)
Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo mestno središče, ter šolski center.
(25)
Železniška postaja je oddaljena od središča mesta, zato bi jo bilo potrebno povezati z javnim prometom s središčem mesta in Postojnsko jamo.
(26)
Medkrajevni avtobusni promet ostane nespremenjen, saj je potrebno, da poteka skozi ali ob težišču pozidave.
h)
Letalski promet
(27)
Po izhodiščih republiškega plana ostaja v Postojni športno letališče kategorije 2B, smer steze 024-204, z vplivnim območjem v občinah Postojna in Pivka.
(28)
Izhodišča za razvoj športnega letališča:
-
v ožjem območju bo še naprej ostal rezerviran prostor za njegovo možno razširitev kot dodatni potencial za razvoj turizma,
-
v ožjem pasu ob letališču se ne dovoljuje gradnje višjih objektov, kar bi zoževalo potrebni zračni koridor.
22. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1)
Osnovna usmeritev je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.
(2)
Ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja urbanega območja sta prenova mestnega središča, delna prenova najstarejšega dela mesta Majlont in prenova in urejanje neustrezno izkoriščenih zemljišč mestnega središča, pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, socialno in kulturno raznolikost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvo in razvoj kulturne dediščine ter možnosti za zmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije.
(3)
Oblikovanje mestnih vpadnic naj bo jasno izraženo, predvsem južne Titove ceste in severne ceste kot mestnih alej s pešpotmi, ohranjanjem in oblikovanjem drevorednih potez. Na območje ob cesti se usmerja razvoj centralnih dejavnosti. Oblikovanje objektov ob cesti naj bo podrejeno javni funkciji predvsem v parterju. Višina objektov ne presega obstoječih višinskih gabaritov.
(4)
Oblikuje se mestne ulice z elementi mestne promenade v Postojni: Ljubljanska cesta od središča do stavbe Gozdnega gospodarstva Postojna na severovzhodnem delu mesta, Titova cesta od središča do križišča z Reško cesto na zahodnem delu mesta in del Tržaške ceste. Ob teh ulicah se nizajo javni programi, hkrati pa so opremljene z drevoredi, tlaki, razsvetljavo, itd. na način, da so prijetne za sprehajanje. Kjer je možno, se gradbena linija ob teh ulicah pomika navznoter, tako da nastanejo žepki z majhnimi trgi.
(5)
Oblikuje se dostopno cesto do Postojnske jame kot mestno alejo z zmanjševanjem motornega prometa in poudarjanjem vloge peš prometa.
(6)
Oblikuje se nove vozliščne točke ob vstopu v mesto predvsem kot turistične vstopne točke, ki predstavijo glavne značilnosti Postojne kot turistične destinacije. Ureja se mestno središče z oblikovanjem glavnega mestnega trga s preusmerjanjem motornega prometa tranzitnega značaja na obstoječe in predvidene obvozne ceste. Oblikuje se Tržaško cesto kot mestno središčo s poudarkom na peš prometu, motorni promet naj ima značaj dostopnega prometa. Ob Tržaški cesti se oblikuje manjše trge. Obstoječi mestni park se razširi in okrepi svojo funkcijo. Še naprej se ureja vozliščno točko ob vstopu v Postojnsko jamo s krepitvijo turistične funkcije in njeno povezavo z mestnim središčem.
(7)
Potrebna je ureditev glavne ceste proti železniški postaji s poudarkom na umeščanju centralnih funkcij in oblikovanje mestne aleje z umeščanjem drevoreda, pešpoti naj bodo dovolj široke. Ohranja se drevoredne poteze vzdolž železniške postaje.
(8)
Ohranjanje zelenih površin ter njihovo sonaravno ureditev skladno z usmeritvami za varovanje teh območij (Sovič, območje reke Pivke), ki označujejo Postojno.
(9)
Znotraj kompaktne mestne strukture se oblikovno (poudarjene višine, kompleksi s svojevrstno zazidalno strukturo) poudarjajo pomembnejši mestni prostori, ki jih spremlja ali soustvarja predvsem javni pomen (npr. pomembnejše kulturne in upravne ustanove ...). Arhitekturno poudarjeno se oblikujejo tudi vstopi v mesto. Območja izven mestnega središča (površine prevladujoče stanovanjske namenske rabe) se oblikujejo bolj umirjeno in prilagojeno silhueti mesta. Pri širitvi naselja predvsem v smeri vzhoda je potrebno pazljivo oblikovati rob naselja in ublažiti danes agresivni rob naselja.
(10)
Ohranjati je treba merilo in značilne poglede (na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove …), kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov (arhitekturno oblikovanje, materiali, izvedba). Še posebej premišljeno (višinski gabarit vasi, tlorisna razporeditev, značilni pogledi, oblikovanje) je treba načrtovati gradnjo večjih objektov (npr. gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja).
(11)
Območja in objekte kulturne dediščine se prenovi in ohranja skladno z usmeritvami namenske rabe in razvoja funkcij mesta.
(12)
Urbana oprema:
-
neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor občine;
-
pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je potrebno upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede).
(13)
Krajinsko oblikovanje:
-
pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine območja;
-
ohranja se odprte, zelene in rekreacijske površine v mestnem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezani v prehoden zeleni sistem z upoštevanjem ohranjanja habitatov ogroženih in zavarovanih vrst;
-
z varovanjem robov strnjenega mesta in s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora;
-
oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov notranjske urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane;
-
posamezna drevesa se ohranja in po potrebi nadomešča, vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ni ogrožen;
-
ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove, ki so pomembni v strukturi naselij, novi vizualni zaščitni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice) naj bodo načeloma iz avtohtonih vrst.
(14)
Rekreativno območje Soviča: gre za območje aktivne rekreacije, ki je prvenstveno namenjena mestnemu prebivalstvu. Tu so predvsem trim steze in sprehajalne poti. Predstavi se kulturno dediščino območja in umesti razgledno ploščad – stolp in prezentira arheološko dediščino.
(15)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.3: »Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja«.
23. člen
(koncept zelenega sistema naselja)
(1)
Osnovne značilnosti obstoječe zasnove mesta Postojna, ki so pomembne za zasnovo zelenega sistema mesta:
-
v poselitvenih območjih je veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki jih je potrebno varovati in jih trajno ohranjati kot zelene površine;
-
gozdove (predvsem grič Sovič), mokrišča ob Pivki in druge odprte površine na ureditvenem območju se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja;
-
v naselju je sorazmerno veliko drevoredov, ki se jih ohranja in nadgrajuje;
-
z zelenim sistemom se zagotavlja zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih, varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem in izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.
Športno rekreacijske površine
(2)
Športni parki
-
Na območju mesta Postojna je dobro opremljen Športni park, ki sočasno služi tudi šolam na območju Postojne.
-
Športna igrišča se nahajajo tudi ob osnovni šoli Antona Globočnika in ob srednješolskem centru. Druge površine so večinoma ozko zasnovani tematski parki, kakršni so v Postojni športno letališče, strelišče in poligon za lokostrelstvo in so običajno v upravljanju različnih športnih klubov. Sem sodijo tudi javnosti nedostopna športna igrišča v okviru vojašnice.
(3)
Otroška igrišča
-
Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah. Predvidena je ureditev otroškega igrišča v mestnem parku.
-
Potrebna bi bila takšna ureditev otroških igrišč v sklopu šol in vrtcev, da so ta otroška igrišča lahko tudi odprta za javnost. Opremljenost otroških igrišč je potrebno izboljšati.
-
Znotraj obstoječih poselitvenih območij se primerne zelene površine nameni javnim parkom z ureditvami otroških igrišč.
-
Pri načrtovanju otroških igrišč je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
(4)
Šport in rekreacija v naravi
-
Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja urbanistične zasnove) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
-
Območje naravoslovne učne poti ob Pivki: to je celotno območje mokrišč ob Pivki. Na tem območju je dovoljena pasivna rekreacija, samo sprehodi, vse je podrejeno varovanju narave. Tu se vzpostavijo učne poti, predstavi pa se naravno dediščino območja. Vsa ostala raba je ekstenzivna kmetijska raba, ki omogoča ohranitev habitatov – redko košeni travniki.
-
Rekreativno območje Soviča: gre za območje aktivne rekreacije, ki je prvenstveno namenjena mestnemu prebivalstvu. Tu so predvsem trim steze in sprehajalne poti. Predstavi se kulturno dediščino območja.
-
Uredi se območje, namenjeno gostinski dejavnosti.
-
Rekreativno zaledje Postojnske jame: gre za pasivno rekreacijo – sprehodi v naravi, hkrati pa je možnost uporabe obstoječih gozdnih poti za sankanje. Na planoti, kjer je relief bolj uravnan in kjer je območje degradirano, bi bilo možno urediti proge za tek na smučeh ali površine za druge oblike rekreacije in turizem, primerno za to kraško območje, če bi se pokazale potrebe po tem.
-
Območje od »gmajne« pri Stari vasi in Pečne rebri: predstavlja primestni gozd za aktivno in pasivno rekreacijo prebivalstva, ki leži v zaledju najgostejšega območja poselitve mesta Postojna.
-
Druge usmeritve: rekreacijska območja naj se neposredno povežejo z zelenim sistemom mesta preko dobro urejenih peš in kolesarskih poti. Na vseh pomembnih peš in kolesarskih poteh je treba regulirati motorni promet ali kako drugače zagotoviti varno vožnjo s kolesom in sprehajanje, da ne nastajajo novi konflikti.
-
Za učinkovito povezavo mestnih zelenih površin z zelenim zaledjem je potrebno nekatere poti ustrezno urediti kot sprehajalne poti z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev itd.). Kot takšno je smiselno urediti vsaj peš in kolesarske pot med mestom in hotelskim kompleksom Jama.
(5)
Parkovne površine
-
Znotraj mestnega središča se nahaja mestni park, zelena površina, namenjena vsem prebivalcem mesta v mestu Postojna. Za vzpostavitev pravega mestnega parka je potrebno na teh površinah poleg običajnih vsebin (sprehajalne poti, otroška igrišča) zagotoviti dodatne vsebine v simbolno reprezentativnem pomenu za mesto (memorialni elementi, glasbeni paviljon, galerija).
-
Predlagana je vzpostavitev manjših parkovnih površin v obstoječih urbanih površinah za potrebe prebivalcev območja in sicer ob železnici, ob srednješolskem centru in ob Pivki.
(6)
Zasnova povezav zelenega sistema
a)
Pomembnejše peš in kolesarske poti
-
Peš in kolesarske poti, ki so pomembne za povezavo zelenega sistema v Postojni, se širijo iz centra zvezdasto na vse strani urbane strukture. Najbolj pomembne poti pa so pot med centrom mesta in vhodom v Postojnsko jamo, peš povezave med kompleksi šol in športnim parkom ter povezave centra Postojne z železniško postajo in delom upravnega centra mesta. Gre torej predvsem za ustrezne ureditve in preureditve obstoječih lokalnih cest, dopolnjene z vzpostavitvijo novih odsekov poti z namenom ustvariti sistem primernih peš in kolesarskih povezav.
-
Za glavne povezave območij zelenega sistema so pomembne predvsem ureditve obstoječih lokalnih cest in poti s koridorji za pešce in kolesarje, morebitna ustrezna razbremenitev teh poti z motornim prometom ter primerna oprema poti z vegetacijo (drevoredi) in drugo opremo (počivališča s klopmi in koši za smeti na primernih točkah). Pri ureditvi križanj glavnih kolesarskih in peš poti z glavno cesto je potrebno zagotoviti predvsem varne in dobro označene prehode (prečkanja).
-
Pri vzpostavljanju rekreacijskih peš in kolesarskih rekreacijskih poti v zaledju mesta (predvsem območje Pivke med Kozarjami in Hotelom Jama ter območje Soviča) je potrebno zasnovati sistem krožnih poti. Na območju ob Pivki naj se krožno pot spelje po robu območja, to pa vsebinsko nadgradi z učno potjo in posameznimi postajami na učni poti, ki lahko od osnovne poti vodijo v notranjost naravovarstveno zanimivih delov območja. Na območju Soviča je možno speljati več vsebinsko različnih poti, namenjenih tako pasivni kot aktivni rekreaciji (trim steze).
-
Rekreacijske poti se načeloma vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh oziroma po naravnih robovih tako, da se direktno čim manj posega v naravovarstveno najbolj vredna območja. Pri urejanju rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno poskrbeti za varna prečkanja cest ter predvsem za nove ustrezne premostitve čez Pivko in njene mrtvice.
b)
Členitvene in varovalne zelene površine
-
Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo pred erozijo izpostavljene brežine, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. Na območju je vegetacijski zaščitni pas ob trasi avtoceste in na strmi ježi terase ob Pivki. Teraso je potrebno ohraniti in zaščititi.
-
Kmetijske površine s pomembno funkcijo členitve urbane strukture: gre za večje komplekse sklenjenih površin v primarni rabi, ki so pomembne za ohranjanje strukture naselja vzhodni strani.
-
Kmetijske površine na območju Dolgih njiv se ohranjajo dolgoročno za potrebe poselitve. Kmetijske površine južno od izlivnega dela Pivke se ohranjajo, zato da se loči mesto od naselja Veliki Otok.
c)
Drevoredne poteze
-
Med drevorednimi členitvami so pomembni predvsem drevoredi ob mestnih vpadnicah in drugih pomembnejših cestah. Ohranjajo se vsi obstoječi drevoredi in vzpostavljajo novi.
-
Za zasnovo zelenega sistema so še posebej pomembni tisti drevoredi, ki spremljajo pomembne peš in kolesarske povezave v zaledje. Drevorede se postavlja ob vseh glavnih ulicah, ki členijo urbano strukturo, ki so prometno pomembnejše. Na določenih odsekih, kjer je nemogoče urediti drevored v celi potezi, bi ga poskušali mestoma vzpostaviti, kjerkoli bi bilo to možno (npr. prilagoditve z manjšimi drevesi), tako da bi kljub temu dobili členitve urbane strukture.
-
Znotraj urbane strukture se ohranjajo posamezna drevesa.
d)
Zelene površine ob vodotokih
-
To so območja večje stopnje naravne ohranjenosti in velikega ekološkega pomena izven strogo urbaniziranih območij. V zasnovi so opredeljena kot naravno območje ob vodotokih, to je ob reki Pivki severozahodno od mesta, v neposredni bližini naselja. Raba prostora na teh območjih ne sme zmanjševati ekološke vrednosti in ekoloških funkcij tega območja, zato se opredeljena območja ob vodotokih in drugih vodnih površinah ščiti v naravni funkciji in naravnem izgledu.
e)
Varovane poplavne površine – retencijske površine
-
V zasnovi so kot območja pomembnih retencijskih površin opredeljena poplavna območja ob Pivki izven urbaniziranih območij.
f)
Območja novih vodnih ureditev
-
Potencial za razvoj novih vodnih in obvodnih površin je območje ob vodotoku Stržen na območju Loga. Stržen je danes reguliran s številnimi občasnimi pritoki, ponekod na tej površini zastaja voda, zemljišče je mestoma zamočvirjeno. Urejanje Stržena in površin ob Strženu mora vključevati renaturacijo.
-
Ob ureditvi območja za poselitev je smiselno v skladu s programom ustvariti nove vodne površine.
g)
Območja gozda in kmetijskih površin
-
Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se vzpodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
-
Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezana na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja urbanistične zasnove. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.
(7)
Koncept zelenega sistema mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.4: »Koncept zelenega sistema naselja«.
24. člen
(koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja)
(1)
Varstvo pred požari
-
Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Na novih območjih se ustrezno uredi hidrantno omrežje.
(2)
Varstvo pred poplavami
-
Zaradi zagotavljanja ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami je potrebno odpadne meteorne vode s streh in tlakovanih površin ponikati, kjerkoli je to možno. V kolikor ponikanje ni možno, se meteorno vodo odvaja z ločeno meteorno kanalizacijo in pred iztokom meteorne kanalizacije v vodotok le te zadržuje v ustreznih zadrževalnikih.
(3)
Varstvo okolja
-
Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.
-
Gradnje so možne le, v kolikor mejne ravni hrupa, ki so predpisane za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bodo presežene. V mešanih območjih se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.
-
Stanovanjske stavbe ter javne ustanove ob železniški progi, avtocesti in državnih cestah, ki so na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven, je potrebno ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom.
-
Za gradnje, kjer so možne emisije snovi v ozračje, je treba izdelati strokovno oceno emisij v zrak ter oceno predvidenih ukrepov za njihovo zmanjševanje.
-
Na parcelah kmetijskih zemljišč, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in mejijo na vrtove, hiše in druge bivalne objekte, je treba predpisati varovalne ukrepe za zaščito bivalnega okolja.
(4)
Pokopališče
-
Območje pokopališča se ohranja. Po potrebi se razširi, uredijo se zelene površine, predvsem v zaščitnem pasu ob Titovi cesti. Pokopališče v Velikem otoku je potrebno razširitve.
(5)
Koncept varstva okolja je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.5: »Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo in varstvo okolja«.
25. člen
(lokalni energetski koncept)
(1)
Oskrba z energijo