TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik, ki je imel v spornem času zdravnikovo dovoljenje le za obisk pri zdravniku, je s tem, ko je določenega dne odšel k sestri in se tam zadržal več ur (6 do 7 ur), kršil navodila pristojnega zdravnika. Prav tako tožnika drugega dne, ko ga je obiskala detektivka, ob določeni uri ni bilo doma in je s tem kršil navodila zdravnice, da mora doma počivati in ima dovoljenje le za obisk pri zdravniku. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mota biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da prisotnosti tožnika na naslovu, kjer prebiva, niso zaznali sodelavci, niti vratar, ter da glede na te okoliščine ocenjuje, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pavšalna navedba, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ne zadostuje, temveč je potrebno navesti tiste okoliščine, ki dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Ker tožena stranka ni dokazala, da so obstajale takšne okoliščine, da tožnik ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita.