TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V 559. členu Izvedbene uredbe sicer res ni izrecno navedeno, da oprostitev ne velja za notranji promet, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Vendar pa gre za sporni določbi 558. člena in 559. člena Izvedbene uredbe, ki spadata v oddelek, ki določa pogoje za popolno oprostitev, v pododelek prevozna sredstva in ju ni mogoče razlagati neodvisno ena od druge, kar izhaja iz sistemske razlage. Določba 558. člena Izvedbene uredbe vsebuje splošne pogoje za oprostitev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (kar jasno sledi iz besedila te določbe Izvedbene uredbe), torej vključno s pogojem iz točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Za ta pogoj pa pristojni organ utemeljeno in skladno s spisi ter hkrati neprerekano ugotavlja, da v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen pogoj, da je šlo za prevozno sredstvo v primeru komercialne uporabe, ki se je uporabljalo izključno za prevoz, ki se je začel in končal zunaj carinskega območja Skupnosti. Čim pa je temu tako, davčni organ pravilno ugotavlja tudi, da s pričetkom izvajanja notranjega prometa (kot ga določa točka (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe) pogoji za popolno oprostitev iz naslova začasnega uvoza predmetnega polpriklopnika niso bili več izpolnjeni in je tudi po presoji sodišča podana podlaga za uporabo določb točke (a) prvega odstavka 204. člena CZ, ki glede na nastali carinski dolg narekuje odmero uvoznih dajatev. Po presoji sodišča razlaga carinskega organa določb točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe ni bila zmotna oziroma napačna, kot to zatrjuje tožnik v tožbi. Tudi sodišče, enako kot tožena stranka, razume določbi točke (c) prvega odstavka 558. člena in točke (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe.