Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del...

1667. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja 11-01 Pijavški hrib

Na podlagi 115. in 119. ob upoštevanju 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) in 18. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19) je Občinski svet Občine Škofljica na 16. redni seji dne 5. 5. 2022 sprejel

O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja 11-01 Pijavški hrib

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja 11-01 Pijavski hrib (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(sestavni deli in priloge OPPN)

(1)

OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)

Tekstualni del OPPN vsebuje naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Opis prostorske ureditve

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

VIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

IX. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

X. Končne določbe

(3)

Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1.

Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta Občine Škofljica s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

2.

Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem

3.

Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4.

Zazidalna situacija

5.

Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova prometnih ureditev

6.

Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova komunalne in energetske infrastrukture

7.

Načrt parcelacije

(4)

OPPN ima naslednje spremljajoče gradivo:

-

povzetek za javnost,

-

izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Škofljica,

-

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

-

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-

prikaz stanja prostora,

-

strokovne podlage.

3. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Dvojček je stanovanjska stavba z dvema na zunaj enakima enostanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Tvori enoten volumen z dvema ločenima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma.

(2)

Frčade so namenjene osvetljevanju mansardne etaže. Frčade so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešini. Dopustna je izvedba trikotnih frčad (z istim naklonom kot osnovna streha) in frčad ortogonalne oblike z ravno streho. Frčade ne smejo segati izven tlorisnih gabaritov osnovnega volumna. Zgornji rob frčade ne sme presegati 2/3 višine strehe. Širina vseh frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strehe.

(3)

Gradbena linija je regulacijska črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni osnovni volumni stavb, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Pri tem se ne upoštevajo sekundarni elementi kot so izzidki, balkoni, nadstreški, napušči, strešni izzidki ipd. Gradbenih linij prav tako ni potrebno upoštevati pri umestitvi sekundarnih volumnov stavb (gl. tudi grafični del) in pomožnih objektov.

(4)

Gradbena meja je regulacijska črta, katere stavbe (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Objekti, ki niso stavbe, so lahko postavljeni izven linije gradbene meje (npr. bazen, terase, zunanja ureditev, infrastrukturni objekti in priključki ipd.).

(5)

Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.

(6)

Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. Višina kolenčnega zidu v mansardi ne sme presegati 1,4 m merjeno v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primeru večje višine kolenčnega zidu se taka etaža šteje za polno etažo in ne mansardo.

(7)

Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).

(8)

Oporni zidovi ne smejo presegati višine 2,0 m in morajo biti arhitekturno oblikovani (na vidnem delu obdelani s površinsko obdelanimi betoni – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami) oziroma ozelenjeni. Pri premagovanju večjih višinskih razlik se oporni zidovi v tlorisu sestavljajo z zamiki z vmesnimi horizontalni pasovi, ki so široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.

(9)

Osnovni volumen stavbe je osrednji, najbolj zaznaven del stavbe z največjim volumnom. Lahko ima dodan sekundarni volumen in druge sekundarne elemente kot so manjši izzidki, utori, balkoni, terase, nadstreški, frčade ipd. Dimenzije osnovnega volumna z utori in izzidki ne smejo presegati v tolerancah določenih dovoljenih dimenzij. Stolpiči, trikotni, pet- ali večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) sekundarni volumni ali drugi sekundarni elementi niso dovoljeni.

(10)

Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih umešča po tem, ko so osnovni objekti (stavbe) že zgrajeni ali sočasno z njimi. Izvedejo se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni). Pomožne stavbe ne smejo biti podkletene. Streha pomožnih stavb je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je pomožna stavba delno ali v celoti vkopana.

(11)

Pritlična etaža pri posameznih stavbah je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

(12)

Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.

(13)

Sekundarni volumen stavbe je podrejen osnovnemu volumnu (gl. tudi določila devetega odstavka tega člena). Izvede se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni) in je konstrukcijsko povezan z osnovnim objektom. Sekundarni del volumna stavbe ne sme biti podkleten. Streha sekundarnega volumna je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je sekundarni volumen delno ali v celoti vkopan.

(14)

Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo stavbe. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavb na zemljišču. V zazidano površino niso vključeni:

-

stavbe ali deli stavb, ki ne segajo nad površino zemljišča, v kolikor je zemljišče nad njimi možno uporabljati kot funkcionalno zemljišče stavbe (npr. kot del dvorišča, zelenih površin ipd.);

-

pomožni deli stavb: napušči, vodoravni sončni zasloni, stopnice na terenu in klančine na terenu.

Pri izračunu faktorja zazidanosti je potrebno v zazidano površino vključiti tudi površine pomožnih objektov, ki so stavbe.

(15)

Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1)

S tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja v severovzhodnem delu Pijave Gorice. Območje se namenja gradnji sedmih prostostoječih enostanovanjskih stavb (gradbene parcele z oznakami A, B in C3), in dvojčka z dvema enostanovanjskima enotama (gradbeni parceli z oznakama C1 in C2) s pripadajočimi pomožnimi objekti in zunanjimi ureditvami ter prometnimi površinami in drugo komunalno opremo. Na parceli A3 je predhodno predvidena odstranitev obstoječe pomožne stavbe. Gradbena parcela I na jugu območja je namenjena objektom gospodarske javne infrastrukture (črpališče za vodovod in črpališče za kanalizacijo, možna je tudi gradnja drugih podobnih objektov) s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometnimi površinami in drugo komunalno opremo.

(2)

Pozidava je zasnovana v dveh sklopih – v severozahodnem delu ob ulici Na Hrib je sklop treh stavb (gradbene parcele z oznako A), v jugovzhodnem delu med ulico Na Hrib in Srednjo ulico pa sklop petih stavb (gradbene parcele z oznako B ob ulici Na Hrib ter gradbene parcele z oznako C ob Srednji ulici). Vsak sklop se navezuje na obstoječo zazidalno strukturo v delu, kjer se nahaja. Na jugu je gradbena parcela z oznako I, namenjena objektom gospodarske javne infrastrukture. V kolikor se objekti gospodarske javne infrastrukture ne izvedejo ali se izvedejo le delno, se preostanek gradbene parcele I lahko priključi gradbeni parceli C3.

5. člen

(območje urejanja z OPPN)

Območje OPPN zajema zemljišča parcelnih številk 1527/10 – del, 1620/7, 1620/8, 1620/9, 1626/2, 1637/4, 1637/5 in 1784/9 – del, vse k.o. Pijava Gorica (katastrsko stanje na dan 4. 9. 2019). Poleg navedenih zemljišč so predmet obravnave tudi robna zemljišča, potrebna za ureditev gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)

Območje OPPN se nahaja v severovzhodnem delu Pijave Gorice ob Srednji ulici (javni poti JP 904441) in ulici Na Hrib (javni poti JP 904431). Z vseh strani ga obkroža obstoječa prostostoječa stanovanjska pozidava, ki se ji predvidena gradnja na območju prilagaja v ključnih vsebinah in oblikovnih potezah (dejavnosti, umestitev stavb, orientacija slemen, tlorisni in višinski gabariti).

(2)

Prometno se območje OPPN navezuje na ulico Na Hrib, ki se na jugu priključuje na Želimeljsko cesto (lokalna cesta LC 404051), ta pa na Kočevsko cesto (regionalna cesta R2 621 Škofljica–Rašica). Za zagotavljanje ustrezne prometne dostopnosti območja OPPN in obstoječe pozidave v njegovem zaledju je potrebno rekonstruirati obstoječe prometnice oziroma izvesti prometno tehnične ukrepe na obstoječem prometnem omrežju tako znotraj OPPN kot tudi izven njega. Rekonstrukcija oziroma preureditev prometnega omrežja izven območja OPPN se izvaja v dveh fazah. Prvo fazo predstavlja ureditev ulice Na Hrib med območjem OPPN in stavbo hišna številka Ulica na Hrib 20 (odsek JP 904431, stacionaža 125–221 m), drugo fazo pa ureditev oziroma izvedba ustreznih ukrepov na prometnicah južno od stavbe hišna številka ulica Na Hrib 20 do Želimeljske ceste. Prva faza se izvede v sklopu prve etape izvedbe OPPN.

(3)

Na drugo gospodarsko javno infrastrukturo se območje priključuje preko rekonstruiranih in deloma dograjenih omrežij v naselju. Omrežji kanalizacije za odvod komunalne in padavinske odpadne vode se izgradita na novo v sklopu projekta za celovito ureditev kanalizacijskega omrežja v naselju. Vodovodno omrežje v Zagoriški ulici in Kočevski cesti se rekonstruira v delu, ki se v obstoječem stanju navezuje na obstoječe vodovodno omrežje na območju OPPN (gl. tudi določila 14. člena tega odloka).

(4)

V jedru naselja ob gasilskem domu je urejeno otroško igrišče. Dostop do njega je omogočen preko obstoječih prometnic.

7. člen

(vrste dopustnih gradenj ter namembnost in vrste posegov v prostor)

(1)

Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:

-

gradnja novih objektov,

-

vzdrževanje, rekonstrukcija in sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov,

-

odstranitev objektov.

(2)

Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov in ureditev:

-

lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti prometne infrastrukture,

-

daljinski vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti,

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja 11-01 Pijavški hrib

Časovnica