Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske...

3020. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popr.) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 19. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice

1 UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet Občinskega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar, d.o.o., pod št. projekta 614/09-OPN.

(2)

Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju besedila tudi občina) in varstvenih zahtev določa:

-

izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

-

okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-

okvirna območja razpršene poselitve,

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)

Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje,

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)

OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se upošteva analogna oblika.

(2)

Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:

1	UVODNE DOLOČBE
2	STRATEŠKI DEL
	2.1	SPLOŠNE DOLOČBE
	2.2	IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
	2.3	ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
	2.4	ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
		2.4.1		Splošne določbe za GJI
		2.4.2		Prometna infrastruktura
		2.4.3		Elektronska komunikacijska infrastruktura
		2.4.4		Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom
		2.4.5		Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
		2.4.6		Druga področja GJI
	2.5	OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
	2.6	OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
	2.7	USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
		2.7.1		Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
		2.7.2		Usmeritve za razvoj v krajini
		2.7.3		Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
		2.7.4		Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3	IZVEDBENI DEL
	3.1	SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA
		3.1.1		Enote urejanja prostora
		3.1.2		Namenska raba prostora
		3.1.3		Dopustna izraba prostora
		3.1.4		Namembnost in vrste posegov v prostor
		3.1.5		Lega objektov
		3.1.6		Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor
		3.1.7		Pogoji in merila za parcelacijo
		3.1.8		Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja
		3.1.9		Varstvo kulturne dediščine
		3.1.10		Ohranjanje narave
		3.1.11		Varstvo okolja in naravnih dobrin
		3.1.12		Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
		3.1.13		Obrambne potrebe
		3.1.14		Varovanje zdravja
		3.1.15		Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN
	3.2	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA PROSTORA
		3.2.1	Enota urejanja UN1
		3.2.2	Enota urejanja UN2
		3.2.3	Enota urejanja UN3
		3.2.4	Enote urejanja AP4, AP5 in AP6
		3.2.5	Enote urejanja OP7, OP8, OP9 in OP14
		3.2.6	Enote urejanja OP10, OP11, OP12 in OP13
		3.2.7	Enoti urejanja AC15 in AC16
	3.3	SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V PROSTORU
4.	PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
5	PRILOGE
	Priloga 1:		Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN
	Priloga 2:		Prikaz kontinuitete urejanja naselij
	Priloga 3:		Pregled okvirnih območij naselij v OPN
	Priloga 4:		Bilance površin v OPN
	Priloga 5:		Pregled MOEUP glede na ON, PNRP in načine urejanja
	Priloga 6:		Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti za območja nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti

(3)

Grafični prikazi OPN vsebujejo:

A	Strateški del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50.000:
	1	Zasnova prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice
	2	Zasnova gospodarske javne infrastrukture:
		2.1	prometna infrastruktura
		2.2	elektronske komunikacije, energetika, komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja, druga področja
	3	Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve
	4	Usmeritve za prostorski razvoj občine:
		4.1	za poselitev in celovito prenovo
		4.2	za razvoj v krajini
		4.3	za določitev namenske rabe zemljišč
		4.4	za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
		4.5	območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za obrambne potrebe
B	Izvedbeni del vsebuje grafične prikaze:
	1	Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000
	2	Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000
	3	Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, območij enot urejanja prostora ter in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN:
		3.01 – Sl. Bistrica 25,		3.02 – Sl. Bistrica 33,	3.03 – Sl. Bistrica 34,
		3.04 – Sl. Bistrica 35,		3.05 – Sl. Bistrica 36,	3.06 – Sl. Bistrica 37,
		3.07 – Sl. Bistrica 38,		3.08 – Sl. Bistrica 39,	3.09 – Sl. Bistrica 43,
		3.10 – Sl. Bistrica 44,		3.11 – Sl. Bistrica 45,	3.12 – Sl. Bistrica 46,
		3.13 – Sl. Bistrica 47,		3.14 – Sl. Bistrica 48,	3.15 – Sl. Bistrica 49,
		3.16 – Šentjur 3,		3.17 – Šentjur 4,	3.18 – Šentjur 5,
		3.19 – Šentjur 6,		3.20 – Šentjur 7,	3.21 – Šentjur 8,
		3.22 – Šentjur 9,		3.23 – Šentjur 10,	3.24 – Šentjur 17,
		3.25 – Šentjur 18,		3.26 – Šentjur 19,	3.27 – Šentjur 20
	4	Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN z oznako listov od 4.01 do 4.27
	5	Legenda

3. člen

(obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge vsebujejo:

1.

Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Strategija prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS, št. 76/04).

2.

Prikaz stanja prostora Občine Slovenske Konjice, z datumom september 2009, dopolnjeno februar 2014, ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. – podjetje za geodetske in računalniška storitve, Slovenske Bistrica.

3.

Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN (navedene v Prilogi 1 k temu odloku), med drugim Urbanistični načrt Slovenske Konjice, Urbanistični načrt Loče in Urbanistični načrt Tepanje.

4.

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

5.

Obrazložitev in utemeljitev OPN.

6.

Povzetek za javnost.

7.

Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Slovenske Konjice, št. proj. PVO-03/09, datum junij 2013, dopolnitve: maj 2014, oktober 2014, november 2014, ki ga je izdelal Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana.

4. člen

(uporaba kratic)

(1)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

EO je enostavni objekt,

-

EUP je enota urejanja prostora,

-

FI je faktor izrabe zemljiške parcele,

-

FZ je faktor zazidanosti zemljiške parcele,

-

GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture,

-

GJD je grajeno javno dobro,

-

MOEUP je manjše območje znotraj EUP,

-

NO je nezahtevni objekt,

-

ONRP je osnovna namenska raba prostora,

-

OPN je občinski prostorski načrt,

-

OPPN je občinski podrobni prostorski načrt,

-

PIP so prostorski izvedbeni pogoji,

-

PNRP je podrobnejša namenska raba prostora,

-

RPE je register prostorskih enot,

-

UN je urbanistični načrt.

(2)

Druge uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku.

2 STRATEŠKI DEL

2.1 Splošne določbe

5. člen

(splošne določbe)

(1)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; zasnovo prostorskega razvoja občine; zasnovo GJI in GJD lokalnega pomena; okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; okvirna območja razpršene poselitve; usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in za celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč ter za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(2)

Osnove za izdelavo strateškega dela OPN so:

a)

izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Občine Slovenske Konjice – dopolnjenega 2004 (Uradni list RS, št. 75/04, sklep Vlade RS, št.: 350/00/2001-230 z dne 22. 6. 2004 – v nadaljevanju: VPA 2004),

b)

izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS, št. 76/04) ter iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS, št. 122/04),

c)

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) s podzakonskimi predpisi,

č) Strokovne podlage za OPN Slovenske Konjice – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-594/08-ASRM),

d)

upoštevanje razvojnih ciljev Občine Slovenske Konjice.

2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

6. člen

(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine)

(1)

Občina Slovenske Konjice je s površino 98,62 km² in 15.514 prebivalci (leto 2016, vir: ECRP, MNZ) ena od občin širše Celjske regije. Občina leži v centralnem delu Slovenije na ugodni geografski legi ob glavni cesti Celje–Maribor ter ob avtocesti Ljubljana–Maribor, kar se odraža predvsem pri pozitivnem gospodarskem razvoju, razvoju turizmu in rasti prebivalstva. Občina je od svojega nastanka v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje, podjetništva in turizma ter v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture.

(2)

Občina je geografsko raznolika, večinoma jo predstavlja podeželski prostor, za katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča kmetijska in gozdarska raba krajine. Na območje občine segata dve naravni enoti Konjiška gora in Dravinjska dolina, ki dajeta pečat predvsem pri razvoju turizma in razvoju podeželja. Konjiška gora se kot del Karavank razteza na južnem delu občine in se proti vzhodu znižuje. Severna in severovzhodna pobočja so strma in porasla z gozdovi, južna pobočja pa počasi prehajajo v gričevnat svet in so posejana s kmetijami. Na prehodu iz Zreškega podolja je Dravinja ustvarila obsežen vršaj, na katerem je nastalo naselje Slovenske Konjice. Glavni vodotok na tem območju je reka Dravinja, njena pritoka pa sta Oplotnica in Žičnica. Dravinja je delno regulirana, površine ob reki so meliorirane in so večinoma intenzivno kmetijsko obdelane. Dravinja in Oplotnica občasno poplavljata priobalna kmetijska zemljišča.

(3)

Pozidane aglomeracije so se razvile pretežno v ravninskem delu občine ob glavnih cestnih povezavah ter ob strugi reke Dravinje in predstavljajo pomembnejša urbana središča občine: Slovenske Konjice, Loče in Tepanje. Mesto Slovenske Konjice je središče občine in ima 4.689 (leto 2007) prebivalcev. Podobo mesta označuje tisočletna starotrška zasnova z osrednjo ulico in cerkvijo Sv.Jurija. Prva pisna omemba kraja sega v leto 1146 pod imenom Gunnuvitz. Danes so Slovenske Konjice urbano središče občine, kjer se nahajajo sedeži občine, upravne enote, okrajnega sodišča. V mestu so zdravstveni dom ter izobraževalne in varstvene institucije. Mesto je tudi pomembno zaposlitveno središče s številnimi proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi. Večja naselja so Bezina, Draža vas, Škalce, Žiče, ki imajo več kot 400 prebivalcev, manjša naselja pa so še Konjiška vas, Mlače, Polene, Zbelovo, Zeče, Spodnje Preloge, Vešenik in Zbelovska gora. Ostala naselja v občini imajo pretežno podeželski značaj, večja med njimi pa je v veliki meri zajela urbanizacija, kar je posledica opuščanja kmetijskih dejavnosti ter priseljevanja prebivalcev.

(4)

Glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometno lego in dosedanji razvoj, predstavlja občino več območij s karakterističnimi skupnimi značilnostmi: območje doline Sv. Janeza oziroma Žičke kartuzije; gričevnata območja na južnem robu Dravinjske doline, med vodotoki Oplotnica, Dravinja in Ličenca ter med Oplotnico, Dravinjo in Polenšico; ravninski predeli občine ob vodotoku Dravinja s pritoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca; območje severnega pobočja Konjiške gore. Z vidika poselitvene strukture so za Dravinjsko dolino značilna predvsem gručasta naselja in delno razpršena gradnja, za južna pobočja Konjiške gore pa so značilna manjša zožena naselja, zaselki in samotne kmetije, ki predstavljajo razpršeno poselitev.

7. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)

Težnje prebivalcev glede naselitvenih lokacij in želenega tipa gradenj lahko razberemo iz števila vlog lokacijskih informacij za določeno območje, iz razmer na trgu nepremičnin ter pobud občanov pri sprejemanju prostorskih planov. Vodilo lokalne skupnosti je, v skladu s SPRS, načelno čim manj posegati na nove, nezazidane površine izven mej naselij in gradnjo usmerjati znotraj meje naselja v obliki prenove, zgostitve in gradnje v degradiranih območjih, kjer je že izgrajena potrebna infrastruktura oziroma bo možna brez večjih vlaganj.

(2)

Za usmerjanje poselitve je pomembno, da je občinski prostor sestavni del arhitekturne krajine, ki je zaradi specifičnih geografskih, kulturno zgodovinskih, upravnih, gospodarskih in drugih pogojev razvoja podrejena identiteti prostora in ohranjanju značilnosti bivalnega okolja.

(3)

Za gradnjo večstanovanjskih objektov predvsem v mestu Slovenske Konjice primanjkuje primernih parcel, v naselju Loče je za to gradnjo zagotovljenih dovolj zemljišč. Gradnjo prosto stoječih enodružinskih hiš pa bo potrebno, v korist večstanovanjskih objektov, usmerjati v naselja kjer se le ta praznijo, oziroma oddaljevati od mestnih središč na manj rodovitna zemljišča, na pobočja, v slabše gozdove in na krajinsko manj zanimive parcele. Občina v soglasju z lastnikom in z vednostjo Krajevne skupnosti Tepanje opredeljuje območje za individualno stanovanjsko gradnjo na Tepanjskem vrhu, kjer bo zgoščevanje gradnje smiselno, saj bo potrebno izgraditi potrebno komunalno ureditev za širše območje Tepanjskega vrha. Naselji Tepanje in Loče imata za individualno stanovanjsko gradnjo dovolj prostih površin.

(4)

Zaradi precejšnjih prostih kapacitet prostorov v samem mestnem jedru Slovenskih Konjic in še prostih površin znotraj mej tudi ostalih naselij v občini, ni smotrno spodbujati oblikovanja novih con centralnih dejavnosti. Za dejavnosti, za katere znotraj stavbnih zemljišč ni zadostnih površin in za dejavnosti, ki ne sodijo v naselje, pa bodo posegi na osnovi strokovno utemeljenih pobud morali biti realizirani v interesu razvoja.

(5)

Zaradi izgradnje avtocestnega križa in glavnih prometnih tokov glede na izvor in cilj blaga se vse pogosteje pojavlja interes po ureditvi večje poslovne cone na degradiranih zemljiščih na obeh straneh avtoceste, na predelu od Petrolovih bencinskih črpalk do čelne cestninske postaje, za kar občina z vednostjo Krajevne skupnosti Tepanje opredeljuje zemljišča na osnovi strokovnih podlag.

(6)

Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju so prav tako podane pobude in izdelane strokovne podlage s strani potencialnih nosilcev za pospeševanje turizma rekreacijskih potencialov.

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Prostorski razvoj Občine Slovenske Konjice se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih mejnih občin predvsem na področju izgradnje GJI. Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju se razvoj usmerja v dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah.

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Uravnoteženo doseganje družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb brez ogrožanja bodočih generacij je eno temeljnih izhodišč pri določitvi strategije prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice. Prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet in prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v prostoru.

(2)

Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji Občine Slovenske Konjice sledeči:

a)

Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj:

-

usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

b)

Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev:

-

izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).

c)

Kvaliteten razvoj občinskega središča Slovenske Konjice, lokalnih središč Loče in Tepanje in drugih naselij:

-

zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja;

-

zagotavljanje vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak;

-

zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

č) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij:

-

izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti;

-

dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.

d)

Prostorski razvoj omejen s prostorskimi omejitvami:

-

usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče;

-

spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost.

e)

Preudarna raba naravnih virov:

-

ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo;

-

uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.

f)

Varstvo kulturne dediščine:

-

ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v urejanje prostora in vzpostavljanjem vzpodbudnih mehanizmov za sanacijo in vzdrževanje kulturne dediščine;

-

izboljšanje dostopnosti do kulturne dediščine in komunikacijski potencial kulturne dediščine.

g)

Ohranjanje narave:

-

ohranjanje zavarovanih območij narave, biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora;

-

ohranitev lastnosti zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto;

-

zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

-

povečanje deleža zavarovanih območij za 5 % ter obnovitev poškodovanih oziroma uničenih naravnih vrednot;

-

zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža;

-

zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi ni možno.

h)

Varstvo okolja:

-

vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj;

-

racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.

i)

Skladen razvoj območij:

-

skladen razvoj občine v regiji;

-

povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji.

j)

Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi z regijo in zavarovanimi območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami.

10. člen

(okoljski cilji OPN)

Z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo Občina Slovenske Konjice poleg ciljev, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske cilje:

a)

Ohranjanje in izboljšanje kvalitete tal:

-

varčna in večnamenska raba zemljišč in virov;

-

smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij;

-

ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami;

-

sanacija degradiranih območij;

-

smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij;

-

prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij.

b)

Ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih voda:

-

zagotavljanje dobrega stanje Dravinje in njenih pritokov;

-

ohranjanje kakovosti voda na območju občine, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib;

-

doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda do leta 2015;

-

preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oziroma varovanje in izboljševanje vodnega okolja;

-

zmanjševanje in postopno odpravljanje emisij in odvajanje prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.

c)

Ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemnih voda:

-

ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;

-

preprečevanje trendov rasti onesnaževal;

-

skrb za boljše stanje vodnega okolja;

-

zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda);

-

zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi v predpisane okvire;

-

izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu s predpisanimi standardi;

-

izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.

č) Ravnanje z odpadnimi vodami:

-

zagotavljanje varstva vseh površinskih in podzemnih voda na območju občine pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem;

-

izgradnja komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem v aglomeracijah na območju občine, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017);

-

zagotavljanje ustreznega zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.

d)

Smotrna oskrba s pitno vodo:

-

zagotovitev varne vodooskrbe z zadostnimi količinami neoporečne pitne vode in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo;

-

zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v primeru izrednih dogodkov iz rezervnih vodnih virov;

-

sanacija ali ukinitev malih sistemov vodo oskrbe ter sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;

-

spodbujanje trajnostne rabe voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin;

-

dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti;

-

aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženjem tujih voda.

e)

Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem izpustov:

-

izpustov delcev v zrak, plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, predhodnikov ozona ter toplogrednih plinov.

f)

Zmanjšanje ravni hrupa:

-

zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno izpostavljeni čezmernemu hrupu pri čemer se prednostno upoštevajo vzgojno-varstvene ustanove, zdravstvene ustanove, ustanove varstva starejših in stanovanjska območja.

g)

Ravnanje z odpadki:

-

nadaljevanje in krepitev ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine in učinkovita obdelava preostanka odpadkov po ločenem zbiranju;

-

zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb;

-

doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki;

-

zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode, podzemne vode);

-

zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko razgradljivih.

h)

Elektromagnetna sevanja (EMS) in svetlobno onesnaževanje:

-

upoštevanje varnostnih koridorjev virov elektromagnetnega sevanja in predpisov s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju pri načrtovanju rabe prostora;

-

zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v predpisane mejne vrednosti.

i)

Podnebni dejavniki: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25 % do leta 2020.

j)

Krajina:

-

Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

-

Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).

-

Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij z izkoriščanjem prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti, z dopolnjevanjem funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.

k)

Povečana nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče:

-

Pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti se upoštevajo preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija.

-

Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij.

-

Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven erozijskih in plazljivih območij.

2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Na osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila Občina Slovenske Konjice, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na opredeljenih prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru Občine Slovenske Konjice.

(2)

Prostor Občine Slovenske Konjice omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90 % občinskega prostora namenjeno tema osnovnima rabama prostora. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesnoproizvodne). Glede na reliefne razmere je prostor občine mogoče razdeliti v dva tipa kmetijskih zemljišč. Prve so večje zaključene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) in na katerih so bile v obsežnem delu že izvršene nekatere agrarne operacije (osuševanje, namakanje); te površine ležijo na ravninskih predelih občine ob vodotoku Dravinja in pritokih Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca. Druge so večje in manjše zaključene površine v naklonu do 20 %, kjer se pojavljajo vinogradi, sadovnjaki in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, večkrat med gozdnimi površinami, na gričevnatih in delno hribovitih območjih občine do nadmorske višine okrog 600 m.

(3)

Z razvojem poselitve se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij, zadosti komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in storitve na primernih lokacijah ter površin za rekreacijo in preživljanje prostega časa ob upoštevanju ugotovljenih značilnosti dosedanje poselitve. Možnosti za razvoj poselitve izhajajo iz načela ohranjanja koncepta obstoječih naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke značilnosti. Na obstoječa naselja se bodo navezovale nove prostorske enote za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin in varovanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v občini.

(4)

Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih (opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji razvoj naselja in racionalno rabo zemljišč se uresničuje tudi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naseljih in povezave z odprto krajino.

(5)

Naselja se bodo širila le v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, ki zagotavljajo pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

(6)

Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo v urbanih središčih (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje) so različne. V Tepanju in Ločah so znotraj naselja še proste površine za organizirano stanovanjsko gradnjo, v naselju Slovenske Konjice pa ni več prostih površin za takšno gradnjo, zato so opredeljene prednostne površine v bližini naselja (Tepanjski vrh, Vešenik).

(7)

Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v naseljih s temi površinami (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Špitalič, Draža vas, Žiče, Konjiška vas in druga) so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje oziroma proti Zrečam, kjer je zagotovljena dobra dostopnost obenem pa je omogočeno tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti. Dopolnjevanje teh površin je v večjem obsegu mogoče tudi na območju naselja Tepanje.

(8)

V urbanih središčih Slovenske Konjice, Loče in Tepanje je v okviru naselij omogočena ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.

(9)

Prostor ob trasi avtoceste (V. koridor), kjer so možnosti za kmetijske dejavnosti omejene zaradi negativnih vplivov cestnega prometa, omogoča organizacijo gospodarskih con ob upoštevanju družbeno ekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke tehnologije in delovne sile. Gospodarske cone na tej lokaciji zaradi primerne oddaljenosti od stanovanjskih območij ne bodo poslabševale bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici.

(10)

Na območju urbanih središč v občini je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine. Funkcija teh površin je, da se z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprečuje zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja. Na območju občinskega središča Slovenske Konjice sta takšni območji predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, ter širše območje Trebnika pod Konjiško goro. V Tepanju je mogoče vzpostaviti zeleni sistem v pasu proti avtocesti, tudi kot zaščitni pas med naseljem in potencialnimi površinami za gospodarske cone. V Ločah se sistem zelenih površin, ki jih je mogoče vključiti v območje naselja, nahaja na severnem in vzhodnem obrobju naselja, vključno z dvorcem Pogled.

(11)

Potencialna območja za razvoj turizma so tista območja, ki jih odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turistične ponudbe. V prostoru občine so območja za razvoj turizma naslednja: območje golf igrišča v Škalcah in širše območje graščine Trebnik v Slovenskih Konjicah, območje konjeniškega centra v Tepanju, območje posebnih ureditev Petelinjek ter območje posebnih ureditev za dolino sv. Janeza. Potencialne površine za razvoj turizma so še: v Slovenskih Konjicah razširitev območja Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, med Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v Zbelovem na predelu kopališča v povezavi z območjem ribnikov.

12. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.

(2)

Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila urbanim središčem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Slovenske Konjice določene funkcije, in sicer:

a)

Na osnovi funkcij v omrežju naselij:

-

medobčinsko središče: Slovenske Konjice,

-

lokalno središče: Loče in Tepanje.

b)

Na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:

-

manjše mesto: Slovenske Konjice,

-

drugo urbano naselje: Loče in Tepanje,

-

podeželsko naselje: Draža vas, Žiče, Sveti Jernej, Konjiška vas, Polene, Zbelovo, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Bezina, Vešenik, Zeče.

c)

Glede na funkcije lokalne uprave:

-

občinsko središče: Slovenske Konjice,

-

sedež krajevne skupnosti: Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Draža vas, Konjiška vas, Polene, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Sveti Jernej, Zbelovo, Vešenik – Brdo, Bezina, Dobrovlje, Zeče in Žiče.

(3)

V policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Slovenske Konjice razvija kot medobčinsko središče in pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih in storitvenih dejavnosti srednje ravni in v katerega se poleg drugih centralnih dejavnosti umešča dejavnosti socialnega varstva, nižje in srednješolsko izobraževanje ter sodstvo.

(4)

Na občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijata naselji Loče in Tepanje kot lokalni središči, kjer se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo in kamor se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Kot lokalna pomembnejša naselja se razvijajo naselja Draža vas, Sveti Jernej, Konjiška vas, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Bezina, Zbelovo in Žiče. Druga naselja so pretežno ruralnega značaja, kjer sta prevladujoča kmetijska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(5)

Omrežje družbene javne infrastrukture (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč, kjer se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. Pri načrtovanju površin za športne dejavnosti bo občina Slovenske Konjice zasledovala cilje iz Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.

(6)

Občino Slovenske Konjice prečka avtocesta A1 Ljubljana–Maribor oziroma V. vseevropski prometni koridor. Lega omogoča razvoj neposrednega gospodarskega sodelovanja s sosednjimi regijami zato bo občina ob avtocestnem priključku Tepanje oblikovala manjše gospodarske cone.

(7)

Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče umeščati sprejemljive oblike turistične ponudbe. V okviru zasnove razmestitve dejavnosti poselitve so določena območja s turistično rekreacijsko funkcijo (motokros v Kraberku, letališče Senožet).

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Občina bo v največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila ugodno prometno lego v slovenskem prostoru in v regiji ter posodobila prometno infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave ter pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih cest in podeželja predvsem z lociranjem gospodarskih con na obrobja naselij, oziroma ob glavne prometne ceste.

(2)

Posebnega – državnega pomena je avtocesta A1 Šentilj–Koper oziroma V. vseevropski prometni koridor, ki poteka preko občinskega prostora v smeri severovzhod – jugozahod ter predstavlja s cestnim priključkom ter cestno bazo v Tepanju pomemben generator razvoja. Za potrebe avtoceste se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob trasi za tretji cestni pas.

(3)

SPRS v svoji razvojni viziji prometne infrastrukture načrtuje tudi razvoj oziroma posodobitev železniškega sistema. Podobno kot cestni se bo tudi železniški promet navezoval na V. in X. vseevropski prometni koridor. V. evropski železniški koridor poteka po vzhodnem robu Občine Slovenske Konjice.

(4)

Pomembnejše regionalne ceste so: R 430 Tepanje–Višnja vas, R 686 Tepanje–Dramlje, R 687 Loče–Ponikva, R 688 Slovenske Konjice–Poljčane, R 700 Slovenske Konjice–Oplotnica.

(5)

Pomemben prometni element predstavljata kolesarski stezi, od katerih ena povezuje ravninske predele občine, druga pa je daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor.

(6)

V občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče Senožet.

14. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1)

Glede na SPRS leži Občina Slovenske Konjice v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih.

(2)

Prostor Občine Slovenske Konjice odlikuje bogata kulturna dediščine ter obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Že do sedaj je občina tankočutno obravnavala in prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (staro trško jedro mesta Slovenske Konjice, Žička kartuzija, grad Slovenske Konjice, Trebniški dvorec, številne cerkve, etnološki spomeniki) ter varovala in v razvojne projekte vključevala območja naravnih vrednot (Konjiška gora, območje Škalc kot izjemna krajina z vinogradi). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo.

(3)

V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju.

(4)

Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice so predvsem:

a)

celotno območje mesta Slovenske Konjice vključno s starim trškim jedrom, gradom Konjice, vinogradniškim območjem kulturne krajine Škalce, primestnimi gozdovi in obvodnim prostorom reke Dravinje;

b)

celotno območje doline sv. Janeza z Žičko kartuzijo in Špitaličem;

c)

območja naselbinske dediščine naselij Loče in Žiče;

č) ekološko pomembna območja ravninskega dela Dravinjske doline s primestnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, močvirnimi travniki, mrtvicami, trstičevjem;

d)

območje Ličence in Petelinjeka z ribniki;

e)

območje Konjiške gore kot dela širšega ekološko pomembnega območja, ki se razteza od Ponikve, Hude luknje, Paškega Kozjaka do Konjiške gore;

f)

posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Slovenske Konjice (SI3000061), Žičnica s pritoki (SI3000315), Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), Dravinja s pritoki (SI3000306) in Dravinjska dolina (SI5000005);

g)

večje število naravnih vrednot;

h)

zavarovano območje: botanični naravni spomenik Žiče – rastišče Žičkega grobeljnika.

(5)

Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.

(6)

Za ohranjanje podobe kulturne krajine je pomembno kmetijstvo predvsem z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost opravlja gospodarsko funkcijo v prostoru skladno s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(7)

Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko – okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine doline sv. Janeza ter na območjih ugotovljene razpršene poselitve. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter širše na območjih ugotovljene razpršene poselitve omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(8)

V gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda in upoštevanju funkcij gozdov uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Glede na trend zaraščanja občinskega prostora z gozdom, ki je opazen v zadnjem desetletju, so možne krčitve primernih gozdov za umeščanje poselitvenih površin ali za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bi se zmanjšala zaradi poselitve. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice se obrobni gozdovi upoštevajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.

(9)

Pridobivanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope, predvsem na lokaciji kamnoloma Konjiška gora na obrobju Slovenskih Konjic in dolgoročno na območja potencialnih lokacij nahajališč mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homec (peščenjak za Žičko kartuzijo), na jugozahodnem delu Zbelovske gore (okrasni kamen – konglomerat) in v Žički gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni način ter trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega prostora, ki je bil degradiran zaradi izvajanja rudarskih del. Prednostno se sanira območje kamnoloma Konjiška gora. Na območjih opuščenih nelegalnih kopov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega nelegalnega kopa (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.

(10)

V obvodnem prostoru Dravinje in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retencijske površine.

15. člen

(urbana središča z UN)

Za mesto Slovenske Konjice ter naselji Loče in Tepanje se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.

2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

2.4.1 Splošne določbe za GJI

16. člen

(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnim in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

17. člen

(izhodišča za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)

Za zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini, se vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja.

(2)

Zanesljivost oskrbe s pitno vodo se mora povečati ob istočasni ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Prednostno se zagotavlja izboljševanje oskrbe Slovenskih Konjic, Loč in Tepanj ter drugih naselij v občini.

(3)

Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata na dveh usklajenih področjih, in sicer kot sanacija stanja in opremljanje razvojnih območij.

(4)

Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja. Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

(5)

Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja večnamembnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor.

(6)

Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. Določilo ne velja za prenosne vode (VN), uporablja se za izvedbo vodov za distribucijo.

(7)

Za celotno območje občine so z lokalnim energetskim konceptom opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov energije.

(8)

Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije.

2.4.2 Prometna infrastruktura

18. člen

(cestna infrastruktura)

(1)

Preko občinskega prostora poteka v smeri severovzhod – jugozahod avtocesta A1 Šentilj–Koper, s cestnim priključkom ter cestno bazo v Tepanju. Za potrebe avtoceste se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob trasi za tretji cestni pas. Za nova poselitvena območja DARS d.d. oziroma upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom ter zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene gradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov

(2)

Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.

(3)

Omrežje državnih in občinskih cest se postopoma prenovi. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.

(4)

Na državnih cestah so načrtovani naslednji ukrepi: izgradnja obvoznice proti Oplotnici na cesti R3-700/1272, rekonstrukcija ceste R3-688, rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-688 (krožišče ob trgovini Hofer), rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-701 (krožišče Ulipi); modernizacija ceste R3-686 (Tepanje–Draža vas).

(5)

Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(6)

Znotraj mesta Slovenske Konjice se varujejo koridorji cestnih povezav: med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu, nova povezava od Žičke ceste proti območju Trebnik, obvozna cesta v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem, vstopnem delu mesta Slovenske Konjice v smeri proti Oplotnici.

(7)

Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.

19. člen

(mirujoč promet)

(1)

Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil se zagotavljajo na predelih bodočih gospodarskih con ob avtocesti A1.

(2)

V Slovenskih Konjicah in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih je dovoljena le takrat, ko je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

(3)

Parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Slovenske Konjice, stanovanjska območja in obrtno proizvodna območja) ter ob objektih, ki se jim spreminja namembnost, se dograjujejo skladno s potrebami. Zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov, za kar se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za urejanje parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini pomembnih turističnih lokacij kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(4)

Javna parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopnih delih v mesto Slovenske Konjice.

20. člen

(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)

Za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne površine.

(2)

Pomembna prometna elementa predstavljata kolesarski stezi: prva povezuje ravninske predele občine, druga je daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor. Obe kolesarski stezi predstavljata začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Slovenske Konjice in lokalna središča omrežja uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa kjer je to smiselno in upravičeno. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce.

(3)

Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične namene.

(4)

Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.

21. člen

(železniška infrastruktura)

(1)

Preko jugovzhodnega dela občine poteka v dolžini 9 km elektrificirana dvotirna železniška proga I. reda Ljubljana–Zidani most–Pragersko. Za vključitev v prometno omrežje občina načrtuje na predelu Spodnjih Laž ureditev postajališča za javni potniški promet.

(2)

Za izboljšanje prometne varnosti se postopoma uredijo nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

(3)

Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Možnost za ponovno vzpostavitev proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij Slovenskih Konjic in Loč. Za proučitev nove trase železniške proge je bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške proge Poljčane–Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge je varovana kot železniška proga za medmestni in primestni promet. Trasa poteka po stari trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena ter v novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase.

22. člen

(letališče in helioporti)

(1)

V občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče Senožet, ki je v celoti locirano na območju večjega strnjenega območja kmetijskih zemljišč. Za letališče je predvidena razširitev objektov in letališke steze skladno z usmeritvami za ohranjanje narave.

(2)

Občina Slovenske Konjice se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe.

(3)

Helioporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih s pogojem, da ne bodo moteči za okoliške dejavnosti. Na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje in izgradnja helioportov načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za zagotovitev ohranjanja njihovih lastnosti.

23. člen

(javni potniški promet)

(1)

Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(2)

Med mestom Slovenske Konjice in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet za kar se bodo prilagodile in številčno povečale avtobusne proge s povezavami na železniško postajo ter z uskladitvijo voznih redov vlakov in avtobusov.

(3)

Avtobusna postaja v Slovenskih Konjicah se ohranja na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, kar se glede na potrebe predvidi sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.

(4)

Za potrebe razvoja železniškega javnega potniškega prometa se uredi novo železniško postajališče na predelu Spodnjih Laž.

2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura

24. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1)

V prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala VATC in KATC v Slovenskih Konjicah in bazne postaje GSM in UMTS omrežja različnih operaterjev. Na področju brezžičnih zvez so varovani koridorji RR zvez (od Slovenskih Konjic do Rogle ter v smeri proti Poljčanam) s postopnim vključevanjem novih, na osnovi ugotovljenih potreb. Na območju Občine Slovenske Konjice delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču Slovenske Konjice ter v lokalnem središču Loče.

(2)

Glavna telekomunikacijska omrežje v občini se prenavljajo in dograjujejo skladno s potrebami.

(3)

Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.

(4)

Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost sistemov.

(5)

Za zagotavljanje zanesljivih storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se na celotnem območju občine gradi in dopolnjuje GSM in UMTS omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom LTE in prihodnjih tehnologij. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor in pokrivanje območja občine s signalom mobilne telefonije skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(6)

V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(7)

Umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem kot so vrhovi, grebeni in izjemne krajine ter varovanim objektom in območjem kulturne dediščine.

2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom

25. člen

(oskrbo z energijo – splošno)

(1)

Na celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in racionalna raba energije.

(2)

Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu, ki je temeljni dokument o oskrbi z energijo. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

(3)

Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Če potencial to omogoča, se na posameznih območjih zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov.

(4)

Spodbuja se uporaba sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.

(5)

Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000). Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje ter na varovane objekte in območja kulturne dediščine.

(6)

Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(7)

Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo pticam varni vodi.

26. člen

(oskrbo z energijo – elektroenergetska oskrba)

(1)

Preko južnega dela občine potekata daljnovoda 400 kV Maribor–Podlog (D 412) in 220 kV Cirkovce–Podlog (D 211). Vzporedno z obstoječo traso DV 400 kV poteka rezervni koridor predvidenega DV 2x 400 kV Maribor–Podlog. Za DV 220 kV Cirkovce–Podlog (D 211) je predvidena predelava na nivo 2 x 400kV.

(2)

V napajalni sistem občine je pri razdelilni transformatorski postaji Slovenske Konjice vključen DV 2x110 kV Maribor–Selce (na odseku DV 110 kV Maribor–Trnovlje, DV 110 kV Slovenske Konjice–Selce in DV 110 kV Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice). Občina se pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Slovenske Konjice ter v Tepanju in Ločah.

(3)

Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja (Elektro Celje d. d.: Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013), veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora in s področja graditve objektov. Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.

(4)

Potencialni energetski vir predstavlja reka Dravinja, na kateri so evidentirane naslednje možne lokacije MHE (do 36 kW): Konjice, Breg in Draža vas. Morebitna hidroenergetska raba vode se izvaja le v primeru, da je v skladu z lokalnim programom razvoja ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Dravinja opredeljena za naravno vrednoto.

(5)

Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote, se izvaja le takrat, ko je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo vodotoki poseben status, ter ob pogoju zagotavljanja takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal naravno hidrodinamiko.

(6)

MHE se lahko načrtujejo le ob zagotavljanju pogojev za ohranitev in ekološke povezanosti vodnih in obvodnih habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.

27. člen

(oskrbo z energijo – plin, naftni derivati)

(1)

Po območju Občine Slovenske Konjice poteka trasa zgrajenega prenosnega plinovoda R21A Šmarje–Slovenske Konjice. Na tej trasi sta zgrajena tudi dva odcepa, in sicer odcep v Ločah in odcep v Konjiški vasi. Preko vzhodnega dela občine poteka trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/14).

(2)

Za območje mesta Slovenske Konjice in okoliških krajev je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot vir energije. Objekti na območju izgrajenega plinovodnega omrežja se priključujejo na omrežje zemeljskega plina v skladu z določili Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v Občini Slovenske Konjice. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

(3)

Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov.

2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva okolja

28. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)

Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.

(2)

Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje. Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino skladno z načrtovano porabo vode.

(3)

Obstoječe vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na vodovarstvenih območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.

(4)

Varovanje vodnih virov oziroma ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajujejo s sosednjimi občinami.

(5)

Za ureditev oskrbe s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice je v izdelavi projekt Očistimo reko Dravinjo, na osnovi katerega bo podana celovita rešitev oskrbovanja s pitno vodo.

(6)

Vodooskrba konjiške občine je predvidena tudi iz zajetega izvira Zverovje v Občini Zreče zato bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode za celjski oziroma konjiški vodovod; način in pogoje bo potrebno uskladiti s sosednjo Občino Zreče.

(7)

Za zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno omrežje.

29. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1)

Občina Slovenske Konjice ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih vod le v nekaterih večjih naseljih (delno Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Draža vas, Zbelovo, Žiče) in nekaj manjših čistilnih naprav. Na preostalem območju razpršene poselitve kanalizacijskega omrežja ni, prevladujejo greznice z iztoki.

(2)

Izgradnja čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišča določena območja naselij ali delov naselij na območju Občine Slovenske Konjice, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi roki.

(3)

Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov na vodovarstvenih in občutljivih območjih ali drugih malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE. Izgradnja in vzdrževanje bremenita povzročitelje nastanka komunalnih odpadnih vod. Posamezne stavbe, kjer bi morale biti greznice, jih pa še ni, morajo biti čim prej opremljene z njimi. Isto velja tudi za novogradnje na teh območjih, kjer se praviloma načrtuje nepretočne greznice. Na teh območjih opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo ni predvideno s programom opremljanja zemljišč. Naloga javne uprave in javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je, da skladno s predpisi omogoči redno praznjenje in ustrezno tretiranje grezničnih vod.

(4)

Na območju razpršene poselitve je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora kjer so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti.

(5)

Umeščanje in gradnja objektov čistilnih naprav in cevovodov za odpadno vodo se v prostoru načrtuje tako, da se na območjih naravnih vrednot ter območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

V Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov, kamor dovažajo odpadke še iz dveh občin Vitanje in Zreče. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.

(2)

Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vseh potrebnih ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.

(3)

V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.

(4)

Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.

2.4.6 Druga področja GJI

31. člen

(ogrevanje)

Na območju mesta Slovenske Konjice ter v naselju Loče je zgrajeno toplovodno omrežje za oskrbo gospodinjstev in poslovnih subjektov s toplotno energijo. Pri razvoju in širitvi sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo se upoštevajo smernice za učinkovito rabo energije.

32. člen

(pokopališča)

(1)

V občini je pet pokopališč (Slovenske Konjice, Žiče, Špitalič, Loče in Jernej) kjer so predvidene širitve v okviru obstoječih stavbnih zemljišč naselij.

(2)

Na območju občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v svojih evidencah lokacije treh vojnih grobišč, in sicer: Novo Tepanje – grobišče Mirnikov gozd (parc. št. 571/1 in 553 k.o. Spodnje Grušovje); Kamna gora – grobišče Kamna gora (parc. št. 683 k.o. Slemene); Zgornja Pristava – grobišče nad graščino Trebnik (parc. št. 957/2 k.o. Slovenske Konjice). Pri posegih na ta zemljišča je potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč.

2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

33. člen

(kontinuiteta prostorskega urejanja)

(1)

Pri usmerjanju prostorskega razvoja je Občina Slovenske Konjice že v preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine. Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi usmeritvami.

(2)

Občina Slovenske Konjice je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2004, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Kontinuiteta prostorskega urejanja je tabelarično prikazana v Prilogi 2 k temu odloku.

(3)

Po RPE pokriva celotno ozemlje občine Slovenske Konjice (šifra občine 144) 58 naselij. Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE. V nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja (ON) kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE je to posebej navedeno. Območja naselij po RPE v Občini Slovenske Konjice so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka.

34. člen

(okvirna območja naselij)

Okvirna območja naselij v Občini Slovenske Konjice so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega dela pa so ON lahko sestavljena iz več ali samo enega manjšega območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Pregled ON je razviden iz Priloge 3 k temu odloku. Pregled MOEUP, ki sestavljajo posamezno ON je razviden iz Priloge 5 k temu odloku.

2.6 Okvirna območja razpršene poselitve

35. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1)

Prostor Občine Slovenske Konjice je večinoma podeželski prostor, za katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča kmetijska in gozdarska raba v krajini. Naselja v tem podeželskem prostoru so manjša naselja brez ali z nižjo opremljenostjo z urbanimi dejavnostmi. Za ta podeželski prostor je značilna tudi redkejša poselitev ter so opazni trendi zmanjševanja števila prebivalcev. Predvsem na obrobnih predelih občinskega prostora so razpoznavna tri večja zaključena območja, ki jih opredeljujemo kot območja razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve:

-

jugozahodni predel občine, ki vključuje območje doline sv. Janeza in Konjiške gore z naslednjimi naselji po RPE: Sojek, Kamna gora, Stare Slemene, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Tolsti vrh in Škedenj;

-

jugovzhodni predel občine, ki vključuje območje Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore z naslednjimi naselji po RPE: Kraberk, Suhadol, Klokočovnik (JZ del), Ostrožno pri Ločah, Lipoglav, Zbelovska gora in Podpeč ob Dravinji (JV del);

-

vzhodni gričevnat predel občine med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na južni strani in Ličenco na vzhodni strani, z naslednjimi naselji po RPE: dele naselij Spodnje Grušovje, Brezje pri Ločah, Kolačno, Podob, Koble in Mali breg, severne (gričevnate) dele naselij Mlače, Zbelovo in Spodnje Laže, zahodne (gričevnate) dele naselij, Selski vrh, Zgornje Laže in Ličenca, ter v celoti naselja Petelinjek pri Ločah, Sveti Jernej, Spodnji Jernej in Štajerska vas.

(2)

V prostoru Občine Slovenske Konjice je več vinogradniških območij, kjer je potekala poselitev kot avtohtoni vzorec z gradnjo zidanic za potrebe vinogradniške pridelave. Vinogradniška območja (VO) so naslednja:

-

VO_1: območje Škalce – Dobrovlje,

-

VO_2: območje Škalce,

-

VO_3: območje Škalce – Gabrovlje,

-

VO_4: območje Vešenik,

-

VO_5: območje Polene – Preloge,

-

VO_6: območje Bezina – Strtenik,

-

VO_7: območje Gabrovnik – Brdo,

-

VO_8: območje Tepanjski vrh,

-

VO_9: območje Žička gorca.

Manjši predeli z vinogradi so tudi znotraj obeh območij razpršene poselitve na južnem obrobju občine, na gričevnatih južnih legah od Sojeka na zahodni strani vse do Zbelovske in Ljubične gore na vzhodni strani občinskega prostora.

(3)

Skladno z veljavnim VPA 2004 je bila gradnja in obnova stanovanjskih objektov v Občini Slovenske Konjice dovoljena in usmerjana tudi na opredeljenih stavbnih zemljiščih (v OPN označena kot območja razpršene poselitve A) izven ureditvenih območij naselij. Na ta način je občina pomagala zadrževati prebivalce v tistih predelih občine, kjer so bili evidentirani trendi depopulacije obenem pa je bil to tudi način reševanja stanovanjske problematike.

2.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih

36. člen

(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)

Razvoj naselij v Občini Slovenske Konjice bo potekal v skladu z njihovo vlogo in pomenom v omrežju naselij, ob upoštevanju obstoječih kvalitet pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)

V urbanih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(3)

Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvirnih območij naselij, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov naselij.

(4)

Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.

(5)

Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naselja se zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča.

(6)

Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine za gradnjo počitniških objektov so opredeljene v naseljih Stare Slemene in Kumno.

37. člen

(prenova naselij)

(1)

Prenova naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le nekaterih delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(2)

Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (trško jedro Loče, vaško jedro Špitaliča pri Slovenskih Konjicah in vasi Žiče) ter kot zavarovano mestno jedro (Slovenske Konjice z vplivnim območjem). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

(3)

Dolgoročno se zagotovi tudi prenova degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine (novi center v Slovenskih Konjicah, vaško jedro v Tepanju, stare industrijske cone v Slovenskih Konjicah in v Ločah, območje okrog Dinosa v Slovenskih Konjicah). Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.

38. člen

(notranji razvoj naselij in zgostitve naselij)

(1)

Naselja se prednostno razvijajo navznoter v okviru sedanjih stavbnih zemljišč. Za pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja stanovanjske pozidave Vinterjevo, Vešenik in ob Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah, v osrednjem delu Loč in Tepanj; območja gospodarsko obrtne cone v Slovenskih Konjicah in Ločah; območja centralnih dejavnosti v Slovenskih Konjicah, Ločah in Tepanju). Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti okoliškega prostora.

(2)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna zemljišča se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.

(3)

Prenove in novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo se urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(4)

V naseljih, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(5)

Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(6)

Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(7)

Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstoječih naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah naselij.

(8)

Območja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

(9)

Naselja brez sprememb obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka predvsem notranji razvoj kot zgoščevanje obstoječe zazidane strukture, so: Brdo (003-1), Brezje 1 (005-1), Brezje 2 (005-2), Jernej 1 (011-1), Jernej 2 (011-2), Kamna gora (012-1), Koble (014-1), Kolačno (015-1), Ličenca (019-1), Mali breg (022-1), Mlače 1 (023-1), Mlače 2 (023-4), Nova vas 1 (024-1), Tepanje 2 (025-1), Perovec (028-1), Podob (030-1), Zeče 2 (032-4), Zeče 3 (054-3), Zeče 4 (054-4), Zeče 6 (032-1), Zeče 7 (033-1), Polene 1 (032-2), Polene 2 (032-3), Zbelovo 2 (035-2), Sojek (037-1), Spodnje Laže 2 (040-2), Suhadol 1 (044-1), Suhadol 2 (044-2), Škalce 2 (045-3), Škedenj 1 (046-1), Škedenj 2 (046-2), Tepanjski vrh 1 (049-1), Zgornja Pristava 1 (055-2), Zgornja Pristava 2 (055-3), Zgornje Laže 1 (056-1), Zgornje Laže 2 (056-2), Štajerska vas 1 (058-2) in Žiče 2 (057-3).

39. člen

(širitve in zmanjšanja naselij)

(1)

Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(2)

Naselja v katerih so načrtovane širitve okvirnega območja naselja so: Bezina 1 (001-1), Blato (002-1), Draža vas 1 (008-1), Draža vas 2 (008-2), Gabrovnik (010-1), Konjiška vas (016-1), Loče (021-1), Nova vas 2 (024-2), Slovenske Konjice (036-1), Spodnje Grušovje (039-1), Spodnje Laže 1 (040-1), Škalce 1 (045-1), Špitalič (047-1), Tepanje 1 (048-1), Tepanjski vrh 2 (049-2), Zbelovo (052-1), Zeče 1 (054-1), Zeče 5 (054-5) in Žiče 1 (057-1).

(3)

Naselja, ki se jim okvirno območje zmanjša zaradi vrnitve stavbnih zemljišč v kmetijsko ali gozdno rabo so naslednja: Koble (014-1), Loče 021-1) in Slovenske Konjice (036-19.

40. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)

Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. V mestu Slovenske Konjice ter delno v Ločah in Tepanju so stanovanjske površine namenjene različnim oblikam gradnje (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske hiše, prosto stoječe hiše ipd.), v preostalih naseljih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru površin razpršene poselitve. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše v Slovenskih Konjicah. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešča tudi v druga naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(3)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko središče Slovenske Konjice ter obe lokalni središče Loče in Tepanje, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga naselja.

(4)

Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (priključek na avtocesto v Tepanju) na površinah ob avtocesti, ki so degradirane zaradi vplivov prometa na kmetijska zemljišča. Na območja gospodarskih con se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V manjše gospodarske cone (prejšnja industrijska območja) v lokalnih središčih se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(5)

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem.

(6)

V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti za katere se na osnovi prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(7)

Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.

2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje

41. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1)

Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.

(2)

Novo opredeljena naselja, ki predstavljajo območje sanacije razpršene gradnje, so naslednja: Bezina 2 (001-3), Breg pri Konjicah (004-1), Zeče 8 (054-6), Zeče 9 (033-3) in Štajerska vas 2 (058-4).

(3)

Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na način, da bo zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter značilnih elementov krajine (travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišča, živice in drugo).

2.7.1.3 Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij

42. člen

(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij)

(1)

Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanje mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(2)	Gradnja objektov ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(3)	Izjemno umeščanje objektov in dejavnosti izven naselij se izvaja le ob upoštevanju varovanih objektov in območij kulturne dediščine ter izven zavarovanih območij narave, območjih naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(4)	Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status kot zavarovano območje narave, naravne vrednote in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, območje Natura 2000), so dopustne prostorske ureditve in posegi v prostor za katere se je v postopku priprave prostorskega načrta ugotovilo, da so vplivi izvedbe prostorskega načrta ali posegov v prostor s stališča varstva narave sprejemljivi.

2.7.1.4 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

43. člen

(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)

Za ohranjanje poseljenosti na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec in so evidentirani trendi zmanjšanja števila prebivalcev, se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšavam eksistenčnih pogojev prebivalcev.

(2)

Obstoječe gradnje se ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Dopolnilna stanovanjska gradnja je dovoljena v okviru obstoječih območij razpršene poselitve v smislu zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave s pogojem, da se ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

44. člen

(vinogradniška območja)

(1)

Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(2)

Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna predvsem gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, s čimer pa ne sme biti omejena pretežna kmetijska raba objektov.

2.7.1.5 Urbanistično oblikovanje naselij

45. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1)

Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)

Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)

Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)

Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

2.7.1.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

46. člen

(koncept razvoja mesta Slovenske Konjice)

(1)

Vloga naselja v omrežju naselij: Mesto Slovenske Konjice se razvija medobčinsko in pomembnejše lokalno središče ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.

(2)

Območje UN naselja Slovenske Konjice zajema strnjeno območje sedanje pozidave mesta Slovenske Konjice in predlaganih širitev vključno s primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah: južno do vznožja Konjiške gore, zahodno do Zgornje Pristave ter ravninskega, terasnega predela med Koprivnico in Dravinjo, na severu do vključno območja Škalc in naprej naselij Bezina in Vešenik, na vzhodu pa do roba strnjenih kmetijskih površin oziroma do vzhodne obvoznice. Znotraj meja UN so vključene zelene kmetijske in gozdne površine, obvodni svet reke Dravinje in potoka Koprivnica, ki predstavljajo pripadajoče zelene površine potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje. V območje so vključene površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom: vsa območja stavbnih zemljišč izven mesta so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A) ter območja rekreacijskih površin (golf igrišče, športne površine ob stadionu in kopališču, območja na vznožju Konjiške gore) v povezavi s kvalitetnimi območji kulturne dediščine (staro mestno jedro, grad, območje Škalce, območje Trebnika), območij Natura 2000 in naravnih vrednot. Izven mestni prostor UN predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.

(3)

V razvoju mesta Slovenske Konjice se upošteva koncept in cilje razvoja:

a)

Pozitivna rast števila prebivalcev: V pozitivno smer je potrebno spremeniti neugoden trend v rasti števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 upad števila prebivalcev z indeksom 95). Trend odseljevanja je mogoče obrniti tudi z načrtovanjem poselitvenih površin v mestu ali njegovi neposredni bližini. Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1100 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev.

b)

Krepitev vloge mesta Slovenske Konjice v omrežju naselij.

c)

Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora:

Mesto Slovenske Konjice se je v preteklosti razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno predvsem kot širitev okrog starega trškega jedra. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.

Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:

-

za mestni prostor:

– Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij).

– Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske Konjice.

– Prenova, zapolnitve in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na predelu Gologranc).

– Prenova stavbnega fonda (tudi v okviru prenove starega mestnega jedra) ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.

– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Konus) v moderne gospodarske cone predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Dokončanje pozidave gospodarske cone v smeri proti vzhodni obvoznici.

– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con, kjer se opušča proizvodnja zaradi neracionalnosti, ter preoblikovanje teh območij v gospodarske cone, prednostno za obrtno proizvodnjo z drobnejšo zazidalno strukturo (območje LIP, delno Kongrad in Kostroj).

– Širitev površin za poselitev na severozahodnem obrobju mesta ter na predelu Tepanjskega vrha (izven območja UN).

-

za mestni in primestni prostor:

– Ohranjanje stavbnih zemljišč v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice v okviru mej urbanističnega načrta.

– Prenova območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s kopališčem, na območju Škalc ter na območju načrtovanih širitev pod Konjiško goro.

– Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.

– Sanacija prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven centralnih predelov naselja; izgradnja povezovalne ceste med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu; dolgoročna izgradnja obvozne ceste proti Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.

– Izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.

– Sanacija in nadaljnje urejanje GJI ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.

– Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.

Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam naselja in tipologiji pozidave značilne za pokrajino pod Pohorjem.

(4)

Razporeditev dejavnosti:

a)

Ker v naselju Slovenske Konjice ni več prostih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo so za usmerjeno stanovanjsko gradnjo opredeljene prednostne površine v bližini naselja (ob regionalni cesti, Tepanjski vrh, Vešenik).

b)

Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v mestu Slovenske Konjice so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti predvsem na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje (dobra dostopnost) oziroma proti Zrečam, kar lahko omogoča tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti.

c)

V Slovenskih Konjicah je v okviru sedanjih opredeljenih območij za proizvodne dejavnosti (območje severno od vstopa v mesto iz celjske smeri te območje med Konusom in vzhodno obvoznico) že omogočena zadostna ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.

č) Na območju mesta in v območju UN Slovenske Konjice je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine (predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice ter manjše območje Trebnika pod Konjiško goro, parkovne površine v naselju). Funkcija teh površin je tudi preprečevanje združevanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja.

d)

V okviru zasnove poselitve so za mesto Slovenske Konjice določena območja za razvoj turizma: območje golf igrišča in območje graščine Trebnik.

e)

Prednostna funkcija gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini Slovenskih Konjic) je predvsem ekološka in socialna. Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (območje Starega gradu, ravninski gozd ob Bezenšici, ob Koprivnici), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem (vznožje Konjiške gore, ostanki na območju Škalc).

f)

Ob mestu Slovenske Konjice ja na vznožju Konjiške gore delujoč kamnolom za izkoriščanje dolomita. Za celotno območje kamnoloma je občina Slovenske Konjice opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter obveznost sanacije, ki predstavlja manjšo širitev pridobivalnega prostora proti zahodu.

g)

Kmetije se iz območja mesta Slovenske Konjice postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam.

(5)

Prometna infrastruktura in javni potniški promet:

a)

Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Slovenske Konjice predstavlja regionalna cesta R2 430 Maribor–Celje (Tepanje-Višnja vas), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja; druga cestna povezava R3 688 (Slovenske Konjice–Poljčane) zaključuje južni mestni prostor Slovenskih Konjic na vzhodni strani. Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg obeh regionalnih cest tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom.

b)

Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posameznimi deli mesta Slovenske Konjice so dobre, razen na naslednjih predelih:

-

na območju gospodarske cone bivši Konus, kjer je bila z izgradnjo nedokončanega objekta presekana mestna cesta, ki je povezovala južni in severni del mesta;

-

med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu je predvidena izgradnja povezovalne ceste, ki bo omogočila, da bo cesta (Tattenbachova) na zahodni strani šole namenjena izključno pešcem, sočasno pa bo omogočila ustreznejšo prometno povezavo iz mesta in okolice do pokopališča;

-

predvidena je izvedba nove cestne povezave z Žičke ulice skozi območje urejanja Trebnik za napajanje tega turističnega območja;

-

srednjeročno je predvidena izvedba obvozne ceste v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem delu mesta Slovenske Konjice proti Oplotnici.

c)

Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.

č) Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.

d)

V urbanističnem načrtu mesta Slovenske Konjice je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod, kjer pa je območje že skoraj zazidano. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso.

e)

Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. V novem centru Slovenskih Konjic je osrednja avtobusna postaja.

f)

Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).

g)

Posebne ločene kolesarske steze v mestu niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na ravninskem delu povezuje celotno območje občine.

(6)

Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:

a)

Razvoj mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro trško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne mestne nepozidane prostore (območje Trebnika, vinogradniško območje Škalc, parki, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto z ustreznimi dimenzijami objektov.

b)

Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (staro trško jedro in dvorec Trebnik), vredno manjše grajeno okolje (stari del pokopališča s cerkvijo, pristava Dobje), oblikovno pomemben obstoječi objekti (Trebnik, župnišče, osnovna šola Pod Goro, telovadnica – športna dvorana, osnovna šola ob Dravinji in drugi), oblikovno pomembni vidni poudarki (stari grad, cerkev sv. Ane, cerkev sv. Jurija, dve meščanski zidanici v Škalcah), oblikovno pomembne zelene površine (Pipušev vrt, park ob Trebniku, park ob zdravstvenem domu, ostanki parka ob sodišču, športni park, območja kmetijskih površin: pod Konjiško goro, vzhodno od Slovenskih Konjic, severozahodno od Dobja, vinogradniško območje Škalc, obvodni prostor Dravinje, Koprivnice in Bezenšice, gozdni robovi), oblikovno pomembna vidna pot / sekvenca pogledov (pot od avtobusne postaje do Trebnika), izrazita osna zasnova (cesta skozi trško jedro do graščine Trebnik), oblikovno pomembno vidno vozlišče (na poti od avtobusne postaje do Trebnika), oblikovno pomembni vstope v naselje (na mestnih vpadnicah – regionalnih cestah), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti iz smeri Celje: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija; Golič – Škalce; na regionalni cesti iz smeri Maribor: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija, Škalce – cerkev sv. Jurija – cerkev sv. Ane – grad).

c)

Zagotovi se postopna prenova in sanacija: vidno močno razvrednotenih površin (stanovanjsko območje pod Škalcami, stanovanjsko območje južno od regionalne ceste, trgovski center na bivšem LIP-u, območje starih objektov vzhodno od Trebnika, opuščen kamnolom in kamnolom Kongrad na vznožju Konjiške gore, območje RTP, območje pod Dinosom), vidno močno razvrednoten rob (opuščen kamnolom, kamnolom Kongrad), oblikovno moteč vidni poudarek (dimnik Konus, dimnik kotlovnica, nedokončan objekt Konus).

(7)

Kulturna dediščine in naravne vrednote:

a)

Območje UN Slovenske Konjice odlikuje bogata in raznolika kulturna dediščina, npr: kulturna krajina (Škalce – Vinogradniško območje), naselbinska dediščina (Slovenske Konjice – Mestno jedro z vplivnim območjem), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Ane, Cerkev sv. Jurija, Marijino znamenje, Znamenje sv. Florijana), sakralno – profana stavbna dediščina (kaplanija in župnišče), profana stavba dediščina – gradovi, dvorci (Dobrava pri Konjicah – Dvorec, Dvorec Prevrat, Dvorec Trebnik, Grad Konjice z vplivnim območjem, Škalce – Vinogradniški dvorec), 67 objektov profane stavbne dediščine – meščanska in trška arhitektura večinoma v starem trškem jedru, 10 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (Park in Vrtnarija dvorca Trebnik, vrt družine Pipuš).

b)

Območje UN Slovenske Konjice je bogato tudi s predeli ohranjanja narave, npr: naravne vrednote (Dravinja, gozdni rezervat na Konjiški gori, gozdni rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, Koprivnica), habitatni tipi, ekološko pomembna območja (Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice, Dravinjska dolina) ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Slovenske Konjice, Dravinjska dolina).

c)

Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo narave in kulturne dediščine.

(8)

Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja:

a)

Mesto Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica in Bezenšica. Območje ob Dravinji in njenih pritokih je poplavno. Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti Dravinje ter erozijskih območij se izvajajo za izboljšanje varnosti bližnjih naselij in kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami. Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev se upoštevajo sonaravne ureditve, ki vključujejo in izboljšujejo kvaliteto krajinske podobe.

b)

Občina ima izdelan Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana) ter načrtuje izgradnjo več čistilnih naprav.

c)

V Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.

(9)

Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept:

a)

Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter navezavo na javno cestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturo se dogradi, dotrajano pa sanira.

b)

Obstoječi vodni viri in vodovarstveni pasovi se strogo varujejo predvsem pred iztekanjem odpadnih voda iz stanovanjskih sosesk in poslovnih objektov, ki še nimajo urejene kanalizacije.

c)

Postopno se gradijo čistilne naprave ter pripadajoči komunalni kolektorji. Na podeželju, kjer so zaradi razpršenosti gradnje komunalnih kolektorjev težje izvedljive, se za čiščenje komunalnih vod gradijo interne čistilne naprave.

č) Občina bo v naslednjih razvojnih obdobjih aktivno dograjevala CERO v Graščaku.

d)

Občina Slovenske Konjice ima izdelan Lokalni energetski koncept za smotrno rabo vseh vrst energije.

47. člen

(koncept razvoja naselij Loče in Tepanje)

A/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA LOČE

(1)

Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Loče se razvija kot lokalno središče vzhodnega dela Občine Slovenske Konjice ter eno pomembnejših zaposlitvenih, oskrbovalnih in kulturnih središč občine s poudarjenim razvojem oskrbnih, stanovanjskih, turistično rekreacijskih in obrtno proizvodnih dejavnosti, znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.

(2)

Območja urbanističnega načrta naselja Loče zajema širše strnjeno trško območje Loč s predlaganimi širitvami in zgostitvami ekstenzivno pozidanih zemljišč. Območje urbanističnega načrta vključuje zaradi funkcionalnih povezav tudi naselje Mlače. Obe naselji se dopolnjujeta, pri čemer pa je potrebno z zelenimi cezurami preprečiti zraščanje v enovito zazidano strukturo. Znotraj meje UN so tudi zelene kmetijske površine ter obvodni svet reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika, ki predstavljajo pripadajoče površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje.

(3)

V razvoju naselja Loče se upošteva koncept in cilje razvoja:

a)

Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 900 prebivalcev.

b)

Krepitev vloge naselja Loče v omrežju naselij.

c)

Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:

Naselje Loče se je do sedaj razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Urejanje naselja Loče je bilo podrejeno spoštovanju in upoštevanju arhitekturnih kvalitet historičnega jedra naselja. Eden od razlogov, da se je dosedanja gradnja skoncentrirala okoli trškega jedra Loč je pogojen tudi z lego naselja, ki leži v ravnici ob sotočju reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika ter ob kmetijskih zemljiščih, ki jih vodotoki poplavljajo. Naselje Mlače se je razvijalo kot vas v bližini pomembnejšega lokalnega središča. Za razvoj potrebuje naselje predvsem površine za stanovanjsko gradnjo ter obrtne in proizvodne dejavnosti kar bo omogočilo rast prebivalstva, nova delovna mesta in izboljšanje stanja gospodarske javne infrastrukture.

Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Loče v povezavi z naseljem Mlače bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:

-

Nove površine za razvoj dejavnosti se bodo pridobile kot površine notranjega razvoja naselja s prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč ter z aktiviranjem zemljišč, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določeni za pozidavo, z zgoščevanjem grajenih struktur ter manjšo širitvijo naselja Loče na jugozahodni strani.

-

Stanovanjska gradnja se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih enostanovanjske gradnje v naselju Loče. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska gradnja usmerja na območje naselja Mlače.

-

Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti ali po potrebi v okviru aktiviranje območij večstanovanjske gradnje v naselju Loče.

-

Ob reki Dravinji ter potokih Žičnici in Klokočovniku bodo zelene površine oblikovane kot zaokrožitve stanovanjskih delov naselja.

-

Območja industrijskih in proizvodno obrtnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin obstoječe gospodarske cone (Unior) v smeri proti južnemu robu naselja Loče, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone (Opekarna) na severovzhodnem delu naselja ter manjša širitev obstoječe lesarske dejavnosti na JZ robu naselja.

-

Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih sosesk in gospodarskih con pomenijo smiselne zaokrožitve naselij Loče in Mlače in ne presegajo sprejemljivih meja širitve naselja oziroma krajinskih okvirov v občutljivi krajini na sotočju vodotokov na prehodu v hribovje Žičke in Zbelovske gore.

-

Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam obeh naselij in tipologiji pozidave, ki je značilna za ravninsko pokrajino ob Dravinji na prehodu v gričevnati svet.

(4)

Prometna infrastruktura in javni potniški promet:

a)

Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice–Poljčane, ki deli osrednji del naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z Ločami, razen na predelu lokalne ceste proti Klokočovniku, kjer je postal del ceste prometno nevaren, zato se načrtuje izvedba obvozne ceste. Notranja mreža lokalnih cest zadošča za povezave med posameznimi deli naselja. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.

b)

V UN naselja Loče je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod ob Dravinji. Koridor je potrebno varovati in ohranjati.

c)

Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). Posebne ločene kolesarske steze v naselju niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na osrednjem ravninskem delu povezuje celotno območje občine.

(5)

Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:

a)

Razvoj naselja se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro vaško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne nepozidane prostore (dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem, ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in dimenzijami objektov.

b)

Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno manjše grajeno okolje (staro vaško jedro s cerkvijo, dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem); oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkev Sv. Duha, dvorec Pogled); oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (območje ob Dravinji – varovana naravna vrednota, pokopališče, kmetijsko območje pod dvorcem Pogled, gozdovi obrobnega gričevja in hribov, gozdne površine v območju UN, vodne površine Dravinje, Žičnice in Klokočovnika); vredno manjše naravno okolje (območje ob steku Dravinje in potoka Klokočovnika); oblikovno pomembno vidno vozlišče (križišče v starem vaškem jedru); oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje); oblikovno pomemben krajinski prehod (ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika); varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (dvorec Pogled – cerkev Sv. Duha).

c)

Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov: območje žage ob steku Dravinje in potoka Klokočovnik, rekreacijsko območje ob regionalni cesti Loče–Poljčane, območje odpada starih avtomobilov ob regionalni cesti Loče–Poljčane, vhodni del v naselje iz smeri Žiče, vidno močno razvrednotena zahodni rob naselja, viden iz smeri Žiče, ter južni rob naselja ob regionalni cesti Loče–Poljčane.

(6)

Kulturna dediščine in naravne vrednote:

a)

V območju UN Loče je precej objektov in območij kulturne dediščine npr:. naselbinska dediščina (trško jedro), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Duha), sakralno – profana stavbna dediščina (župnišče), profana stavba dediščina – dvorci (Pogled – dvorec s parkom in vplivnim območjem), 6 objektov profane stavbne dediščine – meščanske in trške arhitekture, 6 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (območje dvorca Pogled).

b)

V območju UN Loče so večji predeli ohranjanja narave: naravne vrednote (Dravinja), habitatni tipi, ekološko pomembna območja ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Dravinjska dolina).

c)

Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

(7)

Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.

B/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA TEPANJE

(8)

Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Tepanje se razvija kot lokalno središče severovzhodnega dela občine ob vzporedni krepitvi vloge naselja tudi kot zaposlitvenega območja s poudarjenim razvojem proizvodno obrtnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih in družbenih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.

(9)

Meja območja UN naselja Tepanje obsega površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z naseljem: ožje strnjeno območje naselja Tepanje ob regionalni cesti R2-430, predel med naseljem, avtocesto in cestno bazo ter vsa bližnja območja stavbnih zemljišč izven ožjega območja naselja vendar v okviru meje UN, ki so opredeljena kot avtohtona poselitev (A) v povezavi z naseljem Tepanje. Območje UN Tepanje predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem gospodarskih con ter v manjšem obsegu turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.

(10)

V razvoju naselja Tepanje se upošteva koncept in cilje razvoja:

a)

Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 300 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 820 prebivalcev. Ustvariti je potrebno ugodne pogoje za doseljevanje (stanovanja, prijazni bivalni pogoji v atraktivnem okolju, dobra prometna povezanost z zaposlitvenimi centri, nova delovna mesta v povezavi z gospodarskim razvojem inovativnih dejavnosti).

b)

Krepitev vloge naselja Tepanje v omrežju naselij.

c)

Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:

Naselje Tepanje se je razvijalo kot manjše primestno naselje sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, območja zelenih in območja poslovnih dejavnosti so se med seboj prepletala in ustvarila racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.

S posodobitvijo regionalne ceste R1-430 in izgradnjo avtoceste A1 z direktnim priključkom nanjo se je naselje Tepanje pričelo razvijati hitreje kot druga naselja v občini, kljub temu pa potrebe za gradnjo centralnih in predvsem proizvodnih dejavnosti še naraščajo. Interes občine je izkoristiti ugodno prometno lego naselja in že realizirano komunalno infrastrukturo in tako omogočiti naselju nadaljnji razvoj.

Ob stanovanjski gradnji je zaradi ugodne prometne lege naselja smiselno širiti predvsem proizvodne in obrtne dejavnosti, v smeri proti avtocesti z obveznim vmesnim zelenim pasom, ki bodo imele kot širitve obstoječih poslovno proizvodnih con možnost direktnega priključevanja na regionalno cesto in avtocestni priključek, kar tudi ne bo povzročalo dodatnih obremenitev s hrupom na bližnje stanovanjske soseske.

Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Tepanje bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:

-

Stanovanjska gradnja za potrebe predvsem enostanovanjske gradnje se načrtuje kot aktiviranje oziroma zapolnitev že določenih zazidalnih območij na severozahodni strani naselja Tepanje in obkroža že realizirane stanovanjske površine, ki so tudi komunalno opremljene.

-

Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti in po potrebi v okviru aktiviranja območij stanovanjske gradnje.

-

Posebna območja za turizem in rekreacijo se načrtujejo na jugovzhodnem robu naselja v smeri proti avtocesti tako, da bodo predstavljala zeleni tampon med avtocesto in naseljem in zmanjševala vplive hrupa ter na severozahodnem obrobju v okviru obstoječih kmetij (Hohler, Sp. Tepanje).

-

Območja obrtnih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin med regionalno cesto R2-430 in avtocesto na jugovzhodu ter obstoječim avtocestnim priključkom, kjer obstaja možnost priključevanja na že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo.

-

Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih stanovanjskih sosesk in poslovnih con za obrtne in proizvodne dejavnosti pomenijo smiselne zaokrožitve naselja Tepanje, ki ne presegajo sprejemljivih meja naselja.

-

Oblikovanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter gradnja objektov se morata podrediti obstoječim grajenim strukturam in tipologiji naselja Tepanje.

-

Gradnja objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti se mora v masah prilagoditi objektom v conah značilnih za gradnjo ob avtocestah z obveznim upoštevanjem zelenih in rekreacijskih površin med poslovnimi in stanovanjskimi conami.

(11)

Prometna infrastruktura in javni potniški promet:

a)

Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Tepanje predstavlja regionalna cesta R2-430, ki deli naselje s svojim potekom po osrednjem delu naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena načrtno na osnovi usmeritev iz prostorskih izvedbenih aktov. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.

b)

Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa.

c)

Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).

(12)

Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:

a)

Razvoj naselja se prilagaja prostorskim omejitvam (kmetijskim zemljiščem na severozahodnem robu naselja) ter legi naselja ob avtocesti, ki predstavlja ključno razvojno prednost naselja v občini. Na predelih stanovanjske gradnje se poselitev novejših delov naselja oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in manjšimi dimenzijami objektov, na predelih gospodarskih con pa so dopustne moderne zasnove objektov, tlorisno večjih dimenzij, ki pa morajo biti višinsko prilagojeni ravninskemu reliefu.

b)

Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno novejše grajeno okolje (novejše proizvodno poslovno območje ob JV robu regionalne ceste Celje–Maribor), vredno manjše grajeno okolje (vaško jedro), oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (vsi varovalni gozdovi v območju in v bližini območja UN, vse robne kmetijske površine, Oplotnica), oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje), oblikovno pomemben krajinski prehod (ovinek in preval na regionalni cesti iz smeri Celja), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti Maribor–Celje pred naseljem Tepanje/pogled na stari grad Slovenske Konjice).

c)

Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov (skladišče mehanizacije v bližini varovalnega gozda).

(13)

Kulturna dediščina in naravne vrednote: V območju UN Tepanje obstaja en objekt kulturne dediščine (profane stavbne dediščine – etnološke dediščine). Območje UN je brez enot varstva in ohranjanja narave, evidentirano pa je večje območje varovalnega gozda. Za vse posege v območjih zavarovanih objektov kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo kulturne dediščine.

(14)

Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.

2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini

2.7.2.1 Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

48. člen

(kmetijstvo)

(1)

Kmetijske površine predstavljajo okrog 45 % občinskega prostora. Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene dele hribovitega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske višine 600 m. Tako kot na območju celotne države se je tudi v Občini Slovenske Konjice delež kmečkega prebivalstva zmanjševal. Po podatkih iz popisa prebivalstva v letu 2002 (SURS) je v občini 787 kmečkih gospodarstev, med katerimi prevladujejo takšna, ki imajo med 5 in 10 ha obdelovalnih zemljišč. Na kmetijah prevladuje usmerjenost v tržno živinorejo, v višjih predelih prevladuje prosta reja, za Dravinjsko dolino pa je značilen hlevski tip reje. Na prisojnih pobočjih Dravinjskih goric so ugodni pogoji za rast trte in sadnega drevja. Za vinogradništvo je značilna razdrobljenost vinogradov, večinoma pomeni vinogradništvo dopolnilno dejavnost na kmetijah. Večji kompleks vinogradov predstavljajo Škalce. Z namenom promocije vinogradništva in razvoja turistične ponudbe podeželja se je občina vključila v mrežo vinskih cest, ki povezujejo slovenska vinogradniška območja. V občini sta precej razvita tudi vrtnarstvo in pridelava zdravilnih zelišč.

(2)

Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo potekalo ob zagotavljanju varstva zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge (živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo) ter razvoj specializiranih kmetijskih dejavnostih (zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov). Spodbuja se čebelarstvo.

(3)

Na območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih, se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je potrebno ohranjati ali ponovno vzpostaviti značilnosti krajinske strukture (omejki, živice, gozdni otoki, vodne površine). Melioracije se lahko izvajajo le na zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

(4)

Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo.

(5)

Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Odvzem vode za namakanje mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamembnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

(6)

Na območjih varstva vodnih virov (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se kmetijska dejavnost omejuje ali prilagaja s tehnologijo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov.

(7)

Za kmetije, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.

(8)

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.) na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(9)

Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in razmerja obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.

(10)

Za zagotavljanje prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomeščajo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal.

49. člen

(gozdarstvo)

(1)

Gozdnatost v Občini Slovenske Konjice je pod slovenskim povprečjem. Gozdovi v občini predstavljajo okrog 43 % zemljišč in zaokrožajo tri naravne enote: območje Konjiške gore; območje Starih Slemen, doline Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske Gore; območje ravninskih gozdov v dolini reke Dravinje, pobočje Ličence in Jerneja pri Ločah. Prostor občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu so vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa se pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine na območju Kamne gore. Poleg gospodarske funkcije predstavljajo gozdovi v občini tudi pomembno vodozbirno območje Dravinje. V vseh gozdovih, razen v varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih, je lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem.

(2)

Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:

a)

Ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih Konjiške gore, Kraberka in Zbelovske gore. Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi (proizvodnja kvalitetnega lesa) ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. Na predelih zaraščajočih površin bodo dane razvojne možnosti predvsem za kmetijstvo in poselitev. Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopuščajo predpisi s področja gozdarstva.

b)

Varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih (Konjiška gora).

c)

Zagotavljanje krajinsko – ekološke pestrosti na ravninskih in obvodnih krajinah (nižinski predeli občine na ravnicah ob Dravinji s pritoki).

č) Zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje).

d)

Povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov (območja Cimerman, Graščina, Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, Požleb – Spodnje Laže, Pikovo – Tolsti vrh, Vodela pod Nunsko goro, Zverovje).

e)

Pestra krajina s čim gostejšo mrežo naravnih ekosistemov tako v gozdni kot v kmetijski krajini. Ohranjeni gozdni ekosistemi z veliko samoobnovitveno sposobnostjo; ohranjeni pomembni elementi krajine (gozdni robovi, obvodni pasovi, mokriščna vegetacija, posamično gozdno drevje v kmetijski in primestni krajini).

f)

Usklajeni odnosi med različnimi uporabniki prostora zlasti na območjih, kjer se prepletajo številne, večkrat nasprotujoče si splošno koristne funkcije gozdov (Grad Konjice, Tepanje).

g)

Trajni vrednostni donosi, stabilni in vitalni gozdovi, gozdovi s sonaravnejšo drevesno sestavo in zadostnim deležem tudi manjšinskih drevesnih vrst, povečana izkoriščenost gozdnih zemljišč, še zlasti na aceretalnih rastiščih, ter sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami.

h)

Povečan obseg in boljša kvaliteta gojitvenih del in s sonaravnim gospodarjenjem izkoriščen naravni podmladek ter pospeševanje pomlajevanja avtohtonih listavcev na ravninskih predelih občine.

i)

Usklajen odnos med gozdom in rastlinojedo divjadjo ter med izkoriščanjem gozdov in prostoživečimi divjimi živalmi.

k)

Uporaba okolju prijaznih tehnologij in opreme za izvajanje del v gozdovih. Optimalno odprti gozdovi z redno in kvalitetno vzdrževanimi gozdnimi cestami.

(3)

Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi, v obsegu okrog 269ha, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice tar naselij Loče in Tepanje se gozdovi večjega obsega obravnavajo kot primestni gozdovi.

(4)

Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(5)

V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove in druge oblike naravnih prvin v čim bolj naravnem stanju.

50. člen

(upravljanje z vodami)

(1)

Občina Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje, ki je opredeljena kot voda 1. reda, s potoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca ter njihovimi pritoki, ki so opredeljeni kot vode 2. reda.

(2)

Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se razvrščajo v 1. in 2. red.

(3)

Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(4)

Vodno telo podzemne vode je del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, da omogoča znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda, oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja.

(5)

V primeru izvedbe zbiralnikov vode (akumulacij) na Oplotnici v Perovcu, na Ličenci in načrtovane akumulacije Zgornje Poljčane, ki sega delno tudi na območje Občine Slovenske Konjice, je obvezno ugotoviti smotrnost in sprejemljivost teh zbiralnikov.

(6)

Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.

(7)

Na območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti:

a)

Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal hidrodinamiko vodotokov.

b)

Omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij).

c)

Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov.

č) Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže):

-

Krčenje ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok.

-

Ohranja ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na obrežnem pasu ponovno vzpostavlja zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost.

-

Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev.

-

Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.

51. člen

(vodni viri)

Obstoječe vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve:

a)

Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

b)

Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave).

c)

Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine.

č) Vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

52. člen

(turizem in rekreacija v naravnem okolju)

(1)

Turistične in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge Občine Slovenske Konjice kot prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na odlikah prostora Občine Slovenske Konjice kot so krajinska raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih usmeritev Občine Slovenske Konjice. Spodbuja se povečanje raznolikosti turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti prostora.

(2)

Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Navedena območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.

(3)

Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v območja, ki so določena za umestitev dejavnosti, ki so povezane s turizmom in rekreacijo v naravnem okolju:

a)

turistično-rekreacijsko območje pod Konjiško goro v okviru programa ponudbe Graščine Trebnik;

b)

območje doline sv. Janeza vključno z Žičko kartuzijo;

c)

območje golf igrišča v Škalcah;

č) območje posebnih ureditev Petelinjek (območje treh ribnikov Poljšak, Štepihovec in Štetenberšek) na predelu severno od Loč s poudarjeno varovalno funkcijo območja ter ob sonaravnih posegih za ribištvo;

d)

vzrejno jahalni center na kmetiji Hohler pri Tepanju;

e)

potencialne površine za razvoj turizma so še: v Slovenskih Konjicah območje Škalc v povezavi z ravninskim delom proti Dobju in potoku Koprivnica, med Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v Zbelovem na predelu kopališča v povezavi z območjem ribnikov.

(4)

V sklopu razvoja turizma in rekreacije so v občini predvidene še druge ureditve:

a)

ureditev območja pri razglednem stolpu Stolpnik ter vzdrževanje in urejanje planinskih poti v občini,

b)

v več krajih ureditev manjših športnih igrišč ter vzdrževanje obstoječih igrišč za potrebe krajanov (Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas, Konjiška vas, Loče, Špitalič, Zbelovo),

c)

ureditev in vzdrževanje kopališča v Zbelovem,

č) ureditev sprehajalnih poti v Škalcah, od Slovenskih Konjic v smereh do Konjiške vasi in proti Dobravi ter v dolini Sv. Janeza do Žičke kartuzije.

(5)

Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja izhodišča:

a)

Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki turizem. Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi po pozidavi.

b)

Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno.

c)

Nasprotja med turistično-rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.

č) Območja počitniških naselij se urejajo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja.

53. člen

(pridobivanje mineralnih surovin)

(1)

Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.

(2)

Ob mestu Slovenske Konjice, na vznožju Konjiške gore, se za delujoč kamnolom za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita opredeljuje obveznost zaključka izkoriščanja ter obveznost dokončne sanacije. Za izvedbo dokončne sanacije je dopustna manjša širitev pridobivalnega prostora proti zahodu. Širitev je sprejemljiva le v primeru, da se izvedejo vsi ukrepi za dosego okoljskih ciljev, ki so določeni v Okoljskem poročilu za planirano širitev.

(3)

Izkoriščanje mineralnih surovin je možno le znotraj območij s podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje (pridobivalnih prostorov).

(4)

Na območju občine ni raziskovalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za raziskovanje mineralnih surovin. Na območju Občine Slovenske Konjice so bila z geološkimi raziskavami odkrita nahajališča mineralnih surovin, ki so gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za območja mineralnih surovin, in sicer: na vzhodnem robu pobočja Homec za peščenjak za Žičko kartuzijo, na jugozahodnem delu Zbelovske gore za okrasni kamen, v Žički gori za nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Vsa območja so opredeljena kot potencialne lokacije nahajališč mineralnih surovin.

(5)

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN. Za nelegalne kope se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

(6)

V primeru, da se pristopi k aktivnostim za izkoriščanje mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homca naj se pridobivanje načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo lastnosti, zaradi katerih ja Votla peč opredeljena za geološko naravno vrednoto. V primeru najdbe fosilov mora najditelj skladno z Zakonom o varstvu narave najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

54. člen

(degradirana območja v krajini)

(1)

Nelegalne in opuščene kamnolome v občini se evidentira in sanira z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravnemu zaraščanju. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. Sanacijo kamnoloma se prednostno prepusti naravni poti, s čimer se ohranjajo morebitno razviti sekundarni habitati, kjer so lahko naseljene ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Sanacija kamnolomov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj prostora.

(2)

Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.

(3)

Urejanje degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.

2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

55. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

(1)

Usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v Občini Slovenske Konjice spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora, ki so opredeljeni v 14. členu tega odloka. V območja pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente prepoznavnosti.

(2)

Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.

56. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1)

Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial.

(2)

Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3)

Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina, arheološka območja in vrtno arhitekturna dediščina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi).

(4)

Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki sevarujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5)

Območja naselbinske dediščine (Loče pri Poljčanah – vas, Slovenske Konjice – trško jedro, Špitalič pri Slovenskih Konjicah – vaško jedro, Žiče – vas), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo in situ.

(6)

Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe (grad Konjice, graščine Trebnik, Golič, Pogled idr.).

(7)

Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.

(8)

Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.

(9)

Na območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

57. člen

(ohranjanje narave)

(1)

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave. Posegi ali dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000), naj se ne načrtujejo in ne izvajajo.

(2)

Pogoji, varstvene usmeritve in priporočila za ohranjanje zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000) so naslednji:

a)

Zavarovana območja: Žiče – rastišče Žičkega grobeljnika. Na zavarovanem območju botaničnega naravnega spomenika rastišče Žičkega grobeljnika se z namenom zagotavljanja varstva in trajne ohranitve njegovih lastnosti upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila v Odloku o razglasitvi rastišče Žičkega grobeljnika za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 4/01).

b)

Ekološko pomembna območja: Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice, Dravinjska dolina, Ličenca, Žičnica s pritoki in Zbelovska gora. Posegi in dejavnosti na navedenih območjih se načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.

c)

Posebna varstvena območja (Natura 2000): Slovenske Konjice, Žičnica s pritoki, Ličenca pri Poljčanah, Dravinja s pritoki in Dravinjska dolina. Posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo; da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; da se ohranja povezanost habitatov populacijskih rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovni povezanost, če je le-ta prekinjena.

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice

Časovnica