IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 145/2000 z dne 31. 5. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 136/97 z dne 16. 4. 1977 in sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 307/95 z dne 19. 11. 1996 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve temeljnih pravic in svoboščin.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.