Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-2020/2011, stran 5598 DATUM OBJAVE: 31.5.2011
VELJAVNOST: od 15.6.2011 / UPORABA: od 15.6.2011
RS 42-2020/2011
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 15.6.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
2020. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl. US, 45/94 – Odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – Odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – Odl. US, 9/96 – Odl. US, 39/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Odl. US, 74/98, 12/99 – Skl. US, 16/99 – popr., 59/99 – Odl. US, 70/00, 100/00 – Skl. US, 28/01 – Odl. US, 87/01 – ZSam-1, 16/02 – Skl. US, 51/02, 108/03 – Odl. US, 72/05, 21/06 – Odl. US, 60/07, 14/07 – ZSPDPO, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08, 108/09), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 62/04 – Odl. US, 92/05, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 35. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – Skl. US, 34/05 – Odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – Odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 76/08, 109/09 – Odl. US, 108/09), Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 6. seji dne 11. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj tako, da določa:
1.
splošne določbe,
2.
zasnove opravljanja javne službe,
3.
pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe,
4.
obveznosti izvajalca javne službe,
5.
pravice in obveznosti uporabnikov,
6.
nadzor,
7.
vire financiranja javne službe,
8.
infrastrukturne objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
9.
določbe o globah,
10.
prehodne določbe,
11.
končne določbe.
2. člen
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
Izvajalec javne službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Izvajalec v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena z naročniki sklene posebno pogodbo.
3. člen
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz objektov in padavinske vode z javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.
2.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
3.
Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja pod pogojem,
a)
da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
b)
da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.
4.
Infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in jo sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, komunalne in skupne čistilne naprave ter male komunalne čistilne naprave večje od 50 PE do 2000 PE.
5.
Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.
6.
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
7.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
8.
Interna kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija greznica ali mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
9.
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
10.
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske vode (v nadaljevanju izvajalec) je pravna oseba, ki ji Mestna občina Kranj, skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe, določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
11.
Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
12.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
13.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
14.
Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če so pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
15.
Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.
16.
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK(5). 1 PE je enak 60 g BPK(5) dan.
17.
Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.
18.
Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.
19.
Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok.
20.
Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
21.
Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH – vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
22.
Obratovalni monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave.
23.
Merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene odpadne vode.
24.
Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalne čistilno napravo.
25.
Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
26.
Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka.
27.
Stavba je stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda ali njuna mešanica.
28.
Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
29.
Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalne odpadne vode ali za mešanico komunalne odpadne in padavinske vode.
30.
Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 % merjeno s kemijsko porabo po kisiku (KPK).
31.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.
32.
Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
33.
Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene po obdelavi odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v %.
34.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
35.
Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
Obvezno občinsko gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode zagotavlja Mestna občina Kranj preko Komunale Kranj, javnega podjetja d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi v tem odloku in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javnih služb in na podlagi drugih pogodb v zvezi z izvajanjem javne službe in javnimi pooblastili.
5. člen
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno:
-
s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in 14001,
-
s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, v skladu s predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru javnih služb,
-
z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje 2008–2017,
-
z ostalimi predpisi, ki določajo standarde izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode in določajo maksimalne vrednosti emisij v okolje.
6. člen
Objekti in naprave, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, so lahko v javni ali interni uporabi.
Javna kanalizacija je del kanalizacijskega omrežja, na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb.
7. člen
Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe le za tisto omrežje, pripadajoče objekte in naprave na njem, ki so grajeno javno dobro Mestne občine Kranj, za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje ter/oz. so s pogodbo o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe dani v najem Komunali Kranj, javno podjetje, d.o.o..
8. člen
Vso novo kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo.
Pri obnovah mešanega kanalizacijskega sistema se ločeno obravnava odvajanje tujih vod. Odvajanje padavinskih vod se v največji možni meri uredi z odvajanjem preko ločenega kanalizacijskega sistema. Kolikor zaradi konfiguracije terena, obstoječih vodov in drugih ovir, ločeno odvajanje ni možno, se padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin odvajajo v fekalno kanalizacijo. Projektanti javnega kanalizacijskega sistema so dolžni pri dimenzioniranju kanalizacijskih vej upoštevati obstoječe stanje.
Podatke o obstoječem stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu javne službe.
9. člen
Standardi komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe so:
-
Organizirati gospodarsko javno službo, namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode z javnih površin za celotno poselitveno območje Mestne občine Kranj do 1500 m nadmorske višine.
-
Obstoječe območje poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja.
-
Območje površin predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE.
-
Območje površin predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE.
10. člen
Dopolnitev tehničnih kriterijev odloka je opredeljeno v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev družbe Komunale Kranj, javno podjetje, d.o.o..
III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE
11. člen
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja, in opravljanja dejavnosti ter padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitve javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalnih ali skupni čistilni napravi.
12. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna, primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, komunalna ali skupna čistilna naprava in male komunalne čistilne naprave.
13. člen
Priključevanje na javno kanalizacijo
Na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna.
V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode.
Pred odvajanjem industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje izvajalca javne službe.
14. člen
Vsaka stavba se praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena priključitev več stavb preko enega priključka.
15. člen
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljen izvajalec gradbenih del pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec gradbenih del, oziroma uporabnik, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri priključitvi na obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala.
V primeru priklopov direktno na cev mora vsak uporabnik zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču.
16. člen
V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico predlagati mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne dokumentacije.
17. člen
Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.
18. člen
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe.
19. člen
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve, stroški gradnje dodatnega števila odcepov za hišne priključke od mesta priključitve na javno kanalizacijo do parcelne meje uporabnika in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.
20. člen
Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.
21. člen
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
22. člen
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
23. člen
Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v primeru starih nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka oziroma , odjava priključka je možna le ob odjavi vodovodnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.
24. člen
Javna pooblastila
Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na osnovi vloge investitorja izdati soglasje ali potrdilo:
-
Na območju predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo:
Investitor mora za stavbo v kateri nastaja komunalna odpadna voda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev.
Podlaga za izdajo soglasja je najmanj idejna zasnova (ZGO).
-
Na območju predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije
Investitor mora za stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo, da bo odvajanje komunalne odpadne ter padavinske vode urejeno v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in tem odlokom.
-
Na obstoječem poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije:
Izvajalec javne službe, po izgradnji kanalizacije, pisno obvesti uporabnike o možnosti priključitve na javno omrežje.
Na osnovi obvestila Mestne občine Kranj o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec javne službe izdal soglasje za priključitev. Na osnovi vloge izvajalec javne službe izda soglasje s pogoji za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o obvezni priključitvi.
Stroški izdaje soglasij se uporabnikom ne zaračunavajo.
Izvajalec javne službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
če so dani tehnični pogoji za priključitev, urejene lastniške zadeve in ima uporabnik poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe;
-
drugi pogoji v skladu s tem odlokom.
25. člen
Roki za izdajo posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni, če gre za zahteven objekt.
IV. OBVEZNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
26. člen
Območje, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
Storitve, ki jih izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem zagotavljati nemoteno odvajanje odpadnih voda;
-
zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz javnih površin;
-
zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije;
-
zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi;
-
zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav;
-
izdelati načrt ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o nadaljnji uporabi oziroma predelavi do končne dispozicije obdelanega blata;
-
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
-
izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
-
nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav;