TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sama kategorizacija res ne predstavlja škodnega ravnanja, je pa protipravno, če občina kategorizira cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ne da bi poprej z lastnikom zemljišča sklenila ustrezen pravni posel o prenosu lastninske pravice oziroma poskrbela za razlastitev, torej odvzem ali omejitev lastninske pravice na zemljišču v skladu z zakonom. S kategorizacijo namreč prometna površina pridobi status javne ceste in s tem status javnega dobra. Posledica za dotedanjega lastnika zemljišča je popolna izvotlitev njegove lastninske pravice, saj svoje nepremičnine ne more več imeti v posesti, je uporabljati in z njo razpolagati kot poprej.

Toženka je tožnika dejansko razlastila, brez nadomestila v naravi ali plačila odškodnine in ne glede na predpisane zakonske pogoje. Takšno toženkino ravnanje je bilo ne samo protipravno, ampak tudi protiustavno.

Predmet spora v tej pravdi je škoda, ki je tožniku nastala z dejansko razlastitvijo, mimo predpisanega zakonskega postopka. Obravnavanje takšnih zahtevkov spada v pristojnost pravdnega sodišča.

Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). V tožnikovem primeru ta rok teče od kategorizacije ceste v oktobru 2010, kar pomeni, da je do toženkine poravnalne ponudbe že pretekel. Ker pa je toženka v prej navedenem dopisu dejansko pisno pripoznala svojo zastarano obveznost, se je s tem odpovedala zastaranju (prvi odstavek 341. člena OZ). Tožnikova pravica do uveljavljanja odškodnine torej kljub poteku časa ni prenehala.