Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih...

18. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto)

Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 10. ter 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 22. 12. 2010 sprejel

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 (Uradni list RS, št. 1/11) ter upoštevanju določb odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Tržič, ki jih je izdelal Domplan d.d. pod številko naloge UD 430-68/10.

2. člen

Druga in tretja alineja 2. člena se nadomestita z naslednjim besedilom:

»– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:2000,

-

smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.«

3. člen

Prvi odstavek 4. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Celovita presoja vplivov na okolje se izvede v postopku priprave sprememb in dopolnitev plana in pri posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-B), ali če obsega posebno varstveno območje po predpisih o ohranjanju narave. Pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje je potrebno zagotoviti okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.«

Peti in šesti odstavek 4. člena se nadomestita z naslednjim besedilom:

»Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, s področja urejanja prostora in s področja prostorskega načrtovanja.«

4. člen

V drugem odstavku 5. člena se besedilo »nogometno igrišče« nadomesti z naslednjim besedilom: »Osnovno šolo Tržič«.

5. člen

6. člen se v celoti črta.

6. člen

V petem odstavku 8. člena se besedilo »lokacijske« nadomesti z naslednjim besedilom: »projektne«.

V sedmem odstavku 8. člena se oznaka prostorske enote »(Z)« nadomesti z naslednjo oznako: »(ZP)«.

Za osmim odstavkom 8. člena se dodata dva nova odstavka, in sicer deveti odstavek z naslednjo vsebino:

»V prostorski enoti za infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.«

in deseti odstavek z naslednjo vsebino:

»Pokopališča (ZK) – površine namenjene za pokop in spominu na umrle.

Na območjih za pokopališča (ZK) so dopustne naslednje vrste posegov:

-

novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov,

-

za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov,

-

ureditve infrastrukture,

-

ureditve zelenih oziroma parkovnih javnih površin.«

7. člen

Prvi odstavek 9. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji so:

-

za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna in obnovitvena dela, ter rekonstrukcija, dozidave in odstranitve objektov v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine,

-

gradnje novih nezahtevnih in enostavnih objektov; na območju ožjega območja starega mestnega jedra niso dopustne, razen začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

-

dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objekta, kolikor je nova dejavnost v skladu s spomeniško funkcijo območja,

-

za prometno omrežje in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje ter odstranitve,

-

za komunalno in energetsko omrežje in naprave, ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,

-

za vodnogospodarske objekte in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,

-

dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve,

-

dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališča ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

-

dopustne ureditve javnih površin,

-

čiščenje strug vodotokov in strug hudournikov.«

8. člen

10. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na celotnem območju občine se upošteva Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/09).

V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte proizvodne dejavnosti je potrebno predložiti elaborat, iz katerega bo razvidno katere emisije v okolje bo dejavnost povzročila, ter ali so te emisije dopustne s področja varstva okolja. Elaborat mora izdelati okoljski izvedenec imenovan s strani Agencije RS za okolje.«

9. člen

Tretji odstavek 11. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Za vse posege v prostor v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj (ZVKD).«

10. člen

12. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na mestu objektov v območju C, ki jih je v primerih, kot jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine mogoče odstraniti, se sme zgraditi objekt, ki bo rekonstrukcija originalnega. Ohraniti je potrebno njegove elemente, ki se naj ustrezno vključijo v rekonstrukcijo (portal in druge kamnite elemente, okenske polknice, ograje, reliefno in slikano okrasje na fasadi …). Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek odstranjenega objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega stanja v primeru boljše zgodovinske pričevalnosti objekta.«

11. člen

15. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Etažnost objektov:

Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, trinadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem v skladu s predhodnim objektom oziroma analogijo mikroobmočja.

Objekte je v primeru novogradnje možno podkletiti.«

12. člen

16. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Naklon strešin je 38–45°, kritina pa je rdeči opečni bobrovec. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši naklon strešine, ravne strehe niso dopustne.

Prosojna valovita, plastična in pločevinasta kritina ni dopustna.«

13. člen

18. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta, arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati višine osnovne strehe.«

14. člen

V prvem odstavku 19. člena se za besedilom »ometani« črta besedilo: »ali betonski«.

15. člen

20. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Vsi objekti v ožjem območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško jedro, so del kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena obnovitvena in vzdrževalna dela pod naslednjimi pogoji:

-

Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih.

-

Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.

-

Na strehe prepovedano nameščati sončne celice.

-

Izveski morajo biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado.

-

Stavbno pohištvo naj bo v celoti leseno. Povsod se morajo ohraniti kovane polknice. Način obnove določi Zavod.

-

Ohranijo naj se vse tipične tržiške ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču.

Izjemoma so dovoljene prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso prizadete spomeniškovarstvene lastnosti.

Pri celostni obnovi objekta je potrebno:

-

v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),

-

ohranjati je treba vse obstoječe oboke,

-

prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,

-

v eni etaži je lahko največ ena stanovanjska enota,

-

ohrani naj se velikost okenskih in vratnih odprtin,

-

prepovedano je zniževati strope,

-

stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in barve,

-

pri stavbni opremi se uporabi klasične naravne materiale, ki so tipični za območje Tržiča.«

16. člen

V 21. členu se pred besedilom »treba« doda novo besedilo: »v primeru novogradnje«.

17. člen

V 23. členu se dodata drugi in tretji odstavek se z naslednjim besedilom:

»Oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Kota terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako, da je vidna podoba čim manj spremenjena.«

18. člen

V 24. členu se doda drugi odstavek z naslednjim besedilom:

»Ohranjati je potrebno vse tipične ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču.«

19. člen

Drugi in tretji odstavek 25. člena se v celoti nadomestita naslednjim besedilom:

»Pri menjavi dotrajanih oken je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev, material in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti barvo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Ohraniti je potrebno vsa kovinska vrata in polkna; plastični roloji in žaluzije pa niso dopustni (priporočljivi).

Obvezen je gladek apneni omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.«

20. člen

Na koncu drugega odstavka 26. člena se doda naslednje besedilo:

»Prepovedani so vsi neonski izveski.«

Četrti odstavek 26. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Oglasne table oziroma panoji so lahko prostostoječi, umetno kovani grafitno sive barve in oblikovani po enotnem vzorcu.«

V devetem odstavku 26. člena se besedilo »ZVNKD« nadomesti z naslednjim besedilom: »ZVKD«, hkrati pa se črta besedilo »in Odbora za okolje in prostor Občine Tržič«.

21. člen

V III. poglavju se podpoglavje »3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč« nadomesti z naslednjim besedilom: »3. Pogoji za določanje parcele za gradnjo«.

22. člen

27. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Parcela za gradnjo se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovano stavbno zemljišče in glede na posestne meje, omogočati pa mora gradnjo objekta.

Velikost parcele za gradnjo mora omogočati normalno rabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

Za prostostoječe stanovanjske in poslovne objekte je širina zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte, namenjene terciarnim in kvartarnim dejavnostim, se velikost zemljišča ob objektu določi glede na njihovo namembnost, lego, dostop in potrebne zunanje površine.

Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča.

Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na zemljišču za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za več objektov skupaj.«

23. člen

28. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»4.1 Cestno omrežje

(1)

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca – pristojnega občinskega urada, pri državnih cestah pa s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

-

pri glavnih cestah 25 m

-

pri regionalnih cestah 15 m

-

pri občinskih lokalnih cestah 6 m

-

pri krajevni cesti 6 m

-

pri javnih poteh 4 m

-

pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

(2)

Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada.

(3)

Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.«

24. člen

Za 28. členom se doda nov 28.a člen z naslednjim besedilom:

»4.2 Gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč

(1)

Cestna infrastruktura občine, sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državna glavna cesta in državne regionalne ceste, lokalne ceste, krajevne ceste, javne poti in gozdne ceste.

(2)

Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.

(3)

Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da:

-

je pri načrtovanju posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;

-

so novi priključki na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani;

-

novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto;

-

se vključevanje in izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m;

-

minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1,00 m;

-

so priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze;

-

so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot časovno;

-

so definirani, utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.);

-

je zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

(4)

Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:

-

veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti);

-

v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa;

-

prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno;

-

oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;

-

v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato zagotovljeno služnost;

-

priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze;

-

slepe ceste morajo imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radiem 8 m;

-

pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša;

-

kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti;

-

trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je potrebno izvesti ustrezne prepuste;

-

za vse posege na območju občinske kategorizirane ceste in v njenem varovalnem pasu je potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in varstva prometa na njih pridobiti pogoje in soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar velja tudi v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte oziroma pred pričetkom drugih posegov in del, ki se jih lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja.

(5)

Kmetijske in gozdne prometnice

Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

25. člen

Za 28.a členom se doda nov 28.b člen z naslednjim besedilom:

»4.3 Površine za pešce in kolesarje

(1)

Kolesarske poti

Znotraj naselij se kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin, pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno.

(2)

Avtobusna postajališča

Na območju celotne občine naj bo za posamezna naselja izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme.

(3)

Konjeniške poti

Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami.

(4)

Pešpoti

Znotraj urbanih območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja, kadar zaradi obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine hodnika za pešce.«

26. člen

Za 28.b členom se doda nov 28.c člen z naslednjim besedilom:

O predpisu

Citati

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto)

Časovnica