TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obd. B. Ž. se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku spremeni tako, da izrek poslej v celoti glasi:

“Proti obd. B. Ž. se postopek zaradi prekrška po V. odstavku 25. člena v zvezi z 234. členom ZVCP-1, ki naj bi ga storil s tem, ker je 14. 10. 2005 ob 15.35 uri vozil osebni avtomobil reg. št. ... po regionalni cesti .. odsek ..., M 6.1 izven naselja L. iz smeri P. proti V., ko pa se je pripeljal v neposredno bližino km K. ..., kjer poteka nepregledni ovinek v levo, z vozilom ni vozil po desnem robu vozišča, v tistem času pa se je iz smeri V. pripeljala voznica osebnega avtomobila reg. št. ... M. P., ki je vozila skrajno ob desnem robu vozišča oziroma na takšni oddaljenosti od roba, da je promet potekal normalno in varno, ko je obdolženec opazil P., je s svojim vozilom pričel zavirati in se umikati v desno proti robu vozišča, vendar je kljub temu s svojim zadnjim levim bočnim delom vozila oplazil prednji del vozila oškodovanke, pri tem pa so na njenem vozilu nastale poškodbe na prednjem levem blatniku, prednji levi luči s smernikom, prednjem odbijaču na levi strani, pokrovu motorja in nosilcu prednjih levih vrat, kar znaša po nestrokovni oceni približno 835,00 EUR (prej 200.000,00 SIT), torej ni vozil po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da bi potekal promet varno in neovirano ter je s tem povzročil prometno nesrečo I. kategorije na podlagi 5. tč. I. odst. 136. čl. ZP-1 ustavi,

stroški postopka na podlagi IV. odst. 144. čl. ZP-1 bremenijo proračun.

 

Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.