TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

tožeči stranki poleg že prisojene odškodnine prisodi še 100.000,00

SIT; v obrestnem delu tako, da je dolžna tožena stranka tožeči

stranki od 467.870,00 SIT plačati obresti od 5.12.2002 do 27.6.2003 v

višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero,

od 28.6.2003 do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v izreku

o pravdnih stroških (3. točka izreka) pa tako, da mora tožeča stranka

toženi stranki plačati 213.424,81 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 26.1.2004 do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem

delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Če kot pravilno sprejmemo predpostavko, da vsebina odškodninske

obveznosti v času nastanka škode še ni jasno konkretizirana

("nečista" denarna terjatev), pa o nastanku odškodninske denarne

terjatve in s tem o zamudi zavarovalnice lahko gotovo govorimo

takrat, ko je upnik (tožeča stranka) svojo škodo izrazil v denarju

oziroma ko je dolžnik (tožena stranka) s pomočjo objektivnih podatkov

lahko preveril resničnost denarnega zahtevka. Tožeči stranki za čas

od zamude dalje (5.12.2002) pripadajo zamudne obresti v skladu z

načelnim pravnim mnenjem z dne 26.6.2002 (Pravna mnenja I/2002, str.

11), to je v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno

obrestno mero. Zamudne obresti po takšni obrestni meri pa tečejo le

do 27.6.2003, saj je 28.6.2003 začel veljati Zakon o predpisani

obrestni meri (Ur. l. RS, št. 56/03, ZPOMZO-1), ki je opustil

ločevanje med pravimi, to je realnimi zamudnimi obrestmi, in

valorizacijskimi obrestmi.